Zimski tečaj skozi oči Anite

Avtor:	Ogledov: 2669
Po vseh dolinskih obveznostih in preobveznostih končno odločena in pripravljena v petek popoldan na shod in kompletiranje prtljage na enem celjskem osvetljenem parkirišču.

Taka reč deluje kot mini odpravica, saj nas je nekaj, ki se ne prijavimo pravi čas, ali pozabimo potarnati, (ali pa udari na plano sram...), da nimamo primerne  opreme. Za vse so tudi tokrat poskrbeli marljivi inštruktorji in iz omar na AO-ju po privlekli vse potrebno štrikovje, lavinsko opremo (z baterijami vred!), ...Večina posoja tudi svoj višek
opreme...PRIJAZNO!

Prijazna je bila cesta do Logarske, še lepši večer do Okrešlja, saj smo lahko varčevali s čelnimi svetilkami -in 'cartljanje' vseh udeležencev se je začelo, saj so nam peljali vso opremo, vse nahrbtnike (in podnahrbtnike) s tovornjakarco gor...Hecno, ampak res so nam to nared'li. Vzdušje na koči, kot je treba. Obalni AO in Šentjurski v
elementu in takoj smo se skonektali. Stari mački so se pa itak poznali, tako da se je že kar po razporejanju sob začel žur; tudi 'kan-kan' na mestu.

Brez navodil za naslednji dan na takem taboru ne gre in vodilnih boječi (oz. veliki Zaspanci) smo pravočasno kidnali na svoje pograde in že kar se je zgodilo jutro, zajtrk, zbor na zasneženem travniku, ki je sicer čez leto v zgornjem delu prerumen pogačic... Pomešani med Primorci, z značilnim širOOkim 'o', pa seveda šentjurski soslušatelji smo pridno
obiskovali vse punkte učenja na snežiščih, oz. trdnih plaziščih. Zaustavljanje s cepinom, delo z lavinsko žolno, privezi v
'snežno solzico', kopanje rova, ugotavljanje strukture snega na strmem, snežnem terenu,...Zanji punkt je bilo reševanje iz ledeniške razpoke, kar bo zagotovo potrebno še zvaditi ..Vmesni sonček, ki je najbolj ogreval mesto z vadbo uporabe cepina, je tudi počasi pojenjal in okrešeljska kotanja se je zavila v delni mrak. - Polni vozljanja v
glavah in polni piskov lavinskih žoln smo bili željni večernega povratka v kočo, na golaž, pa še jabolčni zavitek so pristavili.

Dovolj razgiban dan za nadaljnji raport, navodila za nedeljski zimski pristop na Ledinski vrh - dogodivščine in prijetna pripoved Zupija s čudovitim proiciranjem. Spet, visoko zgoraj čudovita ozvezdja, ki si jih opazil na poti do 00 bajtice.
Rožljanje z derezami, Dugi nesebično pomagal naravnati krempižarje problematičarjem, Darja opogumljala, Geri delil napotke, da bo vse steklo, Mojca opozarjala na dnevne in morebitne nadaljnje napake; nasploh vsi trije vodje alp. šol podkovali svoje tečajnike za vzpon..., ki se je potem v čudovitem jutru tudi začel.

Morda malo povešeni nosovi, zaradi razdelitve po težavnostih in smereh - pa vendar je Turski žleb najdlje hladil pristopnike (uf, koliko uživancij se tam doživi v vročih poletjih!), skupina za Ledinski vrh pa je akumulirala sonce. Še tu razdelitev skupine za grapo. Potolčem zavidanje s spominom na zimsko smer v Mali Mostrovki, pa ...opominjajo
me zagulene gurtne na derezah, ki si jih spet zategnem. Pihanje na sedlu je milina proti raznim pristopom na Nanos, Snežnik, Slavnik,....ali pa zadnja rajža z odsekom na Peco. Pogledi se vrstijo po dolgotrajnem prečenju snežnih jezikov. Tako je, ko smo skupina! Eden po eden, pa razdalja! Zabičano! Tu se posluša vodjo skupine, mladež morda
tega ne razume, da je tu potrebno malo vojaškega pridiha. 

Odpre se pogled na Jezerski predel, vse čez na Avstrijo. V mislih se vržem na prostrana pobočja Koralp, Svinske planine,...na jugu kuka Kočna, ...Kolona napreduje po blagem terenu, primorski udeleženec zagotavlja, da smo CARJI, ker smo na tej višini in na Ledinskem vrhu, fotke, malica in tudi krst in razgledi do Julijcev z očakom, pa Storžič s svojim grebenom Psice. - Saj res:''Kira je pa bla ta boljša?'' Psička Kira! Neutrudno je tekala pred in za nami in se naužila snežnega terena za svoje samojedsko srce.

Priprave na spust in opozorila inštruktorjev, da je potrebno še pazljiveje. Vse skupine smo se vrnile v približno enakem času h koči in razdolžitve sposojene opreme so nakazovale slovo. Pa ni blema - imamo medije, imamo stike, gore čakajo, baterije so polne s tapravo E in dolinski teden nam je stekel morda laže, kot tistim, ki ne poznajo gibanja v naravi in se ne družijo s tako kolegialnim delom človeštva.