Bilo je zdolgočaseno in deževno ponedeljkovo jutro, ko sem počasi vstala iz postelje in leno začela pakirati poletna oblačila. Hvala atu, mami in Alenki, da so mi šotor, blazino, spalko, plezalno opremo in podobno odpeljali že v petek, tako da nisem imela veliko dela. Ob treh popoldne, ko je najbolj lilo, so prišli Rok, Valerija in Zlata, stlačili mojo pototovalko in nahrbtnik med ostalo prtljago in smo se odpeljali. Po dokaj kratki vožnji (ali pa je samo tako hitro minila), smo prispeli v ne tako kot ponavadi vročo Paklenico.