LADIJSKI DNEVNIK ALPINISTOV

Avtor: Meta Meh	Ogledov: 3487
Alpinisti smo se to leto podali na preizkušnjo, kako se je boriti z vetrom. Vkrcali smo se v Splitu na Bavario 49 z imenom Matejuška.

Razpeli smo jadra in pripluli do Stipanske na otoku Braču. Med sidranjem ugotovimo, da motor na bay botiču pušča bencin. Tako se veslanje izkaže za najučinkovitejši način prevoza na kopno.

Kopanje v kristalni vodi, Dani preizkuša ribiške sposobnosti, Dugi pa rokuje z žarom. Jadramo okoli Paklenih otokov do Svete Nedelje. Tu spimo v marini, se mastimo z zobatcem in preizkušamo lokalno kapljico. Naslednji dan si ogledamo mesto. Naložimo se na fičaka in v mislih oddrvimo v čas nazaj.

Povzpnemo se do »špilje« s cerkvico in krasnim razgledom na okoliške otoke.

Prespimo še eno noč, na pogled splezamo vse smeri v plezališču in odjadramo mimo Ščedre na Korčulo. Ogled mesta in sidranje v zalivu Lombarda. Po mirni noči sledi jadranje na južno stran Korčule. Ogledamo si mesto Brna, ribe ni, a Alešu uspe prepričati ribiče za kg lignjev. Nadaljujemo do vale Tri porte. Niko pika hobotnico, na našo žalost mu pobegne. Sledi najbolj nemirna noč, z bliski, dežjem, vetrom. Niko dežura na krovu. Ostali gremo spat z navodilom: »Če zaslišite motor, morate vstat!« Kljub temu smo vstali, ko smo zaslišali verigo sidra, čeprav je bil strah brez osnove. Zjutraj se na obali pase muflonova družina. Po zajtrku se zapodimo v burjo, ki piha s hitrostjo 44 vozlov (80 km/h), mi pa drvimo s hitrostjo 8,9 vozla (16 km/h). Pet ur traja divja vožnja na boku jadrnice do Komiže na Visu. Posadka zgleda kot turška vojska. Slavko prazni balast v morje, ostali zelenih obrazov čakamo na konec dirke.

Zvečer ogled Komiže. Niko poskuša popraviti pomivalni stroj pri prijateljih v mestu Vis. Nagrada za trud je zjutraj topla rožičeva potica. Najbolj je je vesel Dani.

Odplujemo do Biševa. Z bay botičem se podamo v Modro špiljo. Voda v njej je resnično prekrasne modre barve.

Razpremo jadra do otoka Ravnik. Tam si ogledamo še Zeleno špiljo.

Nadaljujemo do otoka Veli Budihovac. Vržemo se v toplo in čisto morje, Urša odvesla do kopnega. Meta ulovi svojo prvo ribo, a Daniju tekne bolje tako, da ribja juha bo.

Nadaljujemo nazaj na Hvar. Piha rahel veter, zato so sledile učne ure jadranja. Sidramo v Tihi vali. Zmanjka nam plina, rezerva prazna. Iz zagate nas reši sosednja baraka, ki nam posodi jeklenko, da nam uspe pripraviti večerjo. Noč je mirna ampak mrzla. Voda zjutraj krasno sveža. Okrog jadrnice plavajo jate rib in dražijo Danija: »Ulovi nas.« Toda mi se vračamo domov.

Zadnji dan je bonaca zato na motorni pogon plujemo v Split v marino Špinut. Lastnik Matejuške nas povabi na kosilo.

Naš zaključek: alpinisti zdržimo tudi v močnemu vetru na morju.