Prvotno načrtovani tabor v Lienških Dolomitih, ki bi moral potekati prvi vikend avgusta, nam je odplaknil dež. A kjer je volja, tam je pot - in že naslednji vikend nam je vreme postreglo s soncem in odličnimi razmerami. Tako smo se v petek, 8. 8. 2025, odpravili na pot: eni iz Ljubljane, drugi iz Celja, zvečer pa smo se vsi zbrali v kampu Seewiese pri Tristachu.
V zgodnjih jutranjih urah smo po zajtrku sedli v avto in se zapeljali do parkirišča pri Dolomiten Hütte, nato pa zagrizli v klanec proti koči Karlsbader Hütte. Z vsakim premaganim višinskim metrom se je jutro prebujalo v vse lepši dan in kazalo se je, da nas čaka res čudovit plezalni dan. Po dobrih dveh urah dostopa smo prispeli pod smer Direkte Nordwand (430 m, VI-). Začetni raztežaji, ki ne presegajo težavnosti IV, so bili kot nalašč za ogrevanje v severni steni Seekofela. Sredi smeri je sledila prijetna popestritev - gib čez manjši previs in kasneje v zgornjem delu še kamin, ki je bil sicer moker, a ni predstavljal večjih težav. Smer je odlično navrtana, zelo lepo sledljiva in ponuja kompaktno skalo od začetka do konca. Presenetilo nas je le, da je bila stena kljub sončnemu dnevu rahlo vlažna, kar pa na koncu ni bistveno vplivalo na plezanje. Plezali smo v navezi treh. Vsa sidrišča so bila udobna, smer pa smo preplezali v slabih štirih urah in pol. Na vrhu Seekofela (2738 m) so nas pričakali čudoviti razgledi ter znana obraza - tečajnik Rok in alpinist Dani, ki sta plezala tik pred nami. Sledil je sestop in zbor v kampu, kjer smo se ob pivu in osvežujoči rumeni lubenici, ki je poskrbela za hidracijo po celodnevnem plezanju, prijetno podružili z ostalimi ferajnovci. Nekateri so popoldan izkoristili še za kopanje v jezeru, drugi pa so raje klepetali in načrtovali smeri za naslednji dan.
V nedeljo zjutraj smo se odločili, da se v navezi treh ponovno odpravimo v Gamsplatte (270 m, V-). Tik preden smo vstopili v zadnje melišče, smo na vrhu zagledali navezo dveh in si mislili: Odlično, pravi trenutek - ko bomo prišli do smeri, bo že prosta. A izkazalo se je, da ni bilo tako. Omenjena naveza je namreč plezala zelo preudarno in počasi, zato smo se odločili, da začetne raztežaje preplezamo po levi strani izbrane smeri, nato pa na gredini prečimo in vstopimo v našo smer. Taktika se je izkazala za zelo uspešno. Zgornji del smeri je naravnost čudovit - tako lepa plata, da človek lahko samo vriska od navdušenja nad kompaktnostjo skale in lepoto linije. Tokrat je bila skala popolnoma suha, kar je vzpon naredilo še prijetnejši. Na vrhu hriba Kleine Gamswiesenspitze (2454 m) smo uživali kot prvi pristopniki tistega dne. Razgledi so bili čudoviti, mir pa popoln. Po krajšem oddihu smo začeli s sestopom v dolino in z zanimanjem opazovali preudarno navezo, ki še vedno ni izplezala iz smeri.
Plezalni vikend smo sklenili z (malce okrnjenim) zaključkom v Dolomiten Hütte, saj so bili nekateri člani še vedno v stenah. Vseeno pa je bilo vzdušje prijetno - vikend je bil več kot uspešen. Za konec lahko v imenu vseh povem, da smo se imeli odlično in želimo si še veliko takšnih uspešnih taborov ter prijetnih druženj.¨
Preplezane smeri:
- Gamswiesenspitze: Gamsplatte, V-, 270 m (Anja Blatnik, Jože Kokalj, Anja Ulaga,
Patricija Verdev, Alain Jakopič, David Pečnik, Matija Jošt)
- Seekofel: Direkte Nordwand Seekofel, VI-, 430 m (Danijel Žagar, Rok Janežič, Anja
Blatnik, Jože Kokalj, Anja Ulaga)
- Kleine Laserzwand: Bügeleisenkante, IV, 525 m (Patricija Verdev, Alain Jakopič),
Egerländerkante, III+, 630 m (Brane Povše, Polona Povše)
- Große Laserzwand Nordwand: Egger Mayr, V-, 400 m (Matija Jošt, David Pečnik)
- Teplitzer Spitzer: Domenigg-Fuhre, IV, 315 m (Danijel Žagar, Rok Janežič)
|
.jpeg)
.jpeg)
