Plezalni tabor na Korošici (8. in 9. september 2012)

Avtor: Romana Daugul	Ogledov: 3431
Pretekli vikend je na Korošici potekal težko pričakovani plezalni tabor. Vremenoslovci so napovedali krasno vreme in k sreči se niso zmotili.

Da bi soboto kar se da izkoristili (beri čim več plezali), smo se v večini na Korošico odpravili že v petek popoldne. Po naročilu vodje tabora smo se mimogrede ustavili na kmetiji Planinšek, kjer so poskrbeli, da smo, nekateri bolj drugi manj, obtežili svoje »prelahke« nahrbtnike.

Otovorjeni z moko, mlekom, zelenjavo, jajci ... smo se podali proti Kocbekovemu domu, in čeprav so nekateri med potjo naredili »krajši ovinek«, je Mišo poskrbel, da smo bili do trdne teme vsi na cilju. Oskrbnica nas je nagradila s toplim čajem in z borovničkami, v nahrbtnikih smo pobrskali za večerjo (tega se je še posebej razveselila Kira), nato pa okupirali zimsko sobo.

»Rana ura - zlata ura.« Hm ... V soboto smo najzgodnejši udeleženci tabora vstali ob 8.30 in hitro prebudili ostale. Po zajtrku smo dokončno oblikovali naveze, si razdelili opremo in se podali plezat v bližnjo okolico. Nenavadno privlačni sta bili dve smeri v Vršičih, in sicer Lukmanova ter Smer mimo votline, ena naveza (Nataša in Blaž) pa se je vendarle podala v Vežico.

Tisti, ki smo mislili, da je večer čas za počitek, smo se motili. Geri se je namreč odločil, da moramo tečajniki in mlajši pripravniki sončni zahod pričakati na vrhu Ojstrice. Ukaz je ukaz. Tečajniki so se na vrh 2350 m visoke lepotice podali po planinski poti (da se niso izgubili, je poskrbel sicer brezpotij vajen Riko), mlajši pripravniki pa po grebenu (II).

Po bolj ali manj kratki noči smo v nedeljo vstali ob za hribe spodobnejši uri. Pri zajtrku je večino še zeblo, le izkušeni Brane je iz koče prišel ravno, ko nas je začel greti sonček. Naveze smo malo spremenili in drugi plezalni dan se je začel. Nedeljska zmagovalka je Lepa smer v Vršičih, plezali pa smo tudi v steni Lučkega Dedca in v Vežici.

Preživeli smo lep vikend. Upam, da bo takšnih še veliko.