Praznična Paklenica

Avtor: Danijel Žagar

Ogledov: 3011

Začel se je podaljšan vikend, zato smo se odločili, da bomo malce razvozlali štrike in raztegnili naše zaležane kosti. Pa smo šli... v Paklenico. V soboto zjutraj smo se vsi skupaj pobasali v gasilski kombi in se odpravili proti morju in skalam. Da bi bilo vse skupaj bolj pestro nam je ponagajala še teta skleroza, saj smo se morali najprej odpeljati po Boštjanov potni list v Ljubljano, v Ljubljani pa se je Nena spomnila, da je v Celju pozabila zdravila. Nena in Boštjan! ...jst sem žejen...pivo prosim .

Okoli 12. ure smo že bili v Paklenici, se lepo razkomotili v apartmaju in se pripravili na plezarijo. V soboto je bila v planu smer Oprosti mi pape, ker smo bili pozni in malce utrujeni od vožnje. Na vrhu smo pozirali, ugotavljali kdaj sta si punci nazadnje brili noge (so pikale) in kovali načrte za večer. Zvečer je sledilo kartanje ob pivu in višnjevcu.

Zmagala je Maja, ker je bila trezna in je sigurno goljufala , sledil ji je Boštjan, ki je tudi goljufal, vendar zato, ker ni bil trezen. No... midva z Dugijem pa tako ali tako nisva neka asa v igranju enke, zato sva raje izgubljala. Nam vsaj ni bilo dolgčas. In kje je bila Nena? Zaželela nam je lahko noč in se odpravila pančkat. Toda moj šesti čut ni dal miru. Potuhnil sem se in pobral vse metle v apartmaju, če bi Neno in Majo slučajno zasrbeli prsti (saj veste, noč čarovnic). Metle so k sreči ostale, kuhalnice pa so bile drugo jutro čisto shoblane . Kaj so počele, ve samo on zgoraj... Res pa je, da so se drugo jutro kar naprej smejale.

V nedeljo je bila v planu smer Šaleški, vendar smo se zaradi gneče odpravili v smer Catch the Rainbow... Prvi cug je bil odličen, pri drugem pa smo se obrnili, je bil preveč vertikalen in spoliran. No... pa je šla ta naša mavrica po gobe. In smo šli... dalje. Zagnali smo se v Flex in Rex. Plezarija je bila zanimiva, baje tudi »opasna«, še najboljši pa je bil sestop, ker nam je vsem odleglo in smo pokali od smeha o anekdotah in izjavah prejšnjega in aktualnega dne kot so Boštjan! nategni me... šlatati po gležnjih... me je pikalo... pa še kaj bi se našlo.

V ponedeljek smo se le lotili smeri Šaleški. Pridružila se nam je še čebelica Maja oziroma aktualna Čarovnica iz Okrešlja. Plezarija se je vlekla kot kača, skala je bila mrzla, nam pa je belila lase ena sama prečka. Vendar smo zmogli. Nato smo se spustili na drugo stran in zaključili plezarijo. Sledilo je hranjenje želodčkov pri Dinkotu in odhod domov. O vožnji domov pa ne bom pisal... Bila je polna smeha, SMS-ov o tem ali smo živi, grla pa tudi niso bila suha.... Aja Dugi!... tisti za volanom s pirom v roki pa nisem bil jst. Sam da veš...

Več informacij boste našli na Facebooku posameznih članov ali na spletni strani AO Celje. Za morebitne točne in netočne informacije v tekstu se vam ne opravičujemo, o morebitnih posledicah in stranskih učinkih branja pa se posvetujte sami s sabo. Pa še nasvet. Drugič ne oklevajte in pojdite z nami, se bomo skupaj nasmejali in zabavali. Še posebej ste vabljeni tisti, ki imate in radi vozite kombi, da bomo lahko potem drugi brez skrbi več popili .