DOMOV > ČLANKI IN ZANIMIVOSTI > POROČILO O IZVAJANJU ZIMSKE TEHNIKE NA OKREŠLJU NAD LOGARSKO DOLINO

POROČILO O IZVAJANJU ZIMSKE TEHNIKE NA OKREŠLJU NAD LOGARSKO DOLINO

Avtor: Urša, MartinOgledov: 3913

Tečajniki so izčrpno opisali dogajanje v času zimskega tečaja.



Vodja šole: Gerard Krebs - Geri

Inštruktorji: Brane Povše, Marjeta Brežnik - Daisy, Aleš Zorko - Dugi, Meta Meh - Mehmeta, Gerard Krebs - Geri, Matej Knez, Mišo Primc

Tečajniki: Urška Bolič, Romana Daugul, Barbara Dolar, Boštjan Klep, Emerik Kolar - Riko, Sonja Romih, Martin Reberšek - Tini, Matija Srabotnik, Jasna Turnšek, Anja Zagoričnik, Marko Šarac, Nevenka Štor, Rok Žagar - Žare.

Datum: 28.01.2012, Sobota

Opis o izvajanju zimske tehnike:

Uporaba derez in cepina
Zaustavljanje s cepinom
Varovališča in varovanje v snegu
Spust po vrvi (na dveh cepinih, na snežni krožnik)
Iskanje zasutega s pomočjo plazovne žolne
Preizkus trdnosti snežne odeje, prerez snežne odeje

Vremenske razmere: Jasno vreme

Pripravljenost tečajnikov: Vso to zimsko tehniko smo spoznali in ugotovili, da moramo še trenirati sami do izpita.

Komunikacija: pričetek ob 8h s polurno zamudo

 

 OPIS:

Na veselje tečajnikov se je končno bližal čas, ko bomo pridobljeno teoretično znanje nadgradili v praksi, se preizkusili v prvih grapah in se še bolje spoznali na vikendu v zimski idili na Okrešlju. Sobota 28.1.12 in dogovorjena ura ob 8. zjutraj pri GRS koči je še prehitro prekinila spanec in tako smo se zgodaj zjutraj odpravljali proti Logarski dolini. Nekateri so na parkirišču čakali »kiblo« za težke nahrbtnike, ki pa seveda ni prišla ob dogovorjenem času, medtem ko so drugi odšli že proti Okrešlju.  Pri koči nas je pričakala gneča tečajnikov iz različnih društev, saj je očitno potekalo takrat več tečajev zimske tehnike. Ko je končno pripeljala vlečnica nahrbtnike do koče smo se zavedli, da je ura že skoraj pol 9 in da že zelo zamujamo, zato smo se hitro odpravili do GRS koče.  Tam so nas pričakali inštruktorji, ki pa niso bili ravno navdušeni nad zamujanjem. Seveda smo se izgovorili na “kiblo”. Temu je sledilo hitro opremljanje z žolnami in napotitev na »delovišče« učenja zimske tehnike. Razdelili smo se v 6 skupin in postopoma spoznali spuščanje po vrvi s pomočjo dveh cepinov, varovanje v snegu, izdelovanje sidrišč, hojo z derezami, zaustavljanje s cepinom, različne metode preverjanja snežne podlage za nevarnosti snežnih plazov ter uporabo žolne. Navkljub napovedi nam je vreme odlično služilo, pogrešali pa smo vsaj malo več snega.  Po končanem praktičnem delu smo se odpravili nazaj v kočo, kjer smo se ogreli, pojedli kosilo, proti večeru pa je sledila analiza dneva, ogled fotografij Povše Braneta iz odprave pred leti ter druženje do poznih ur.

 Martin Reberšek

 

 

 

 

POROČILO O VZPONU

POPOLDANSKA GRAPA

(Mrzla gora)

 

 Vodja šole: Gerard Krebs - Geri

Inštruktorji: Gerard Krebs – Geri, Meta Meh – Mehmeta, Boštjan Štor,

Tečajniki: Urška Bolič, Romana Daugul, Boštjan Klep, Nevenka Štor,

Datum:29.01.2012, Nedelja

Opis smeri: V praksi preizkusili znanje prejšnjega dne... Izdelava sidrišč, varovanje prvega, hoja z derezi...

Ime smeri: Popoldanska grapa, zimski vzpon

Težavnost: 55°

Dolžina smeri: 200m

Območje/Gorstvo: Mrzla gora, Kamniško Savinjske Alpe, Slovenija

Vremenske razmere: zjutraj megleno, popoldan vetrovno in deloma oblačno

Pripravljenost tečajnikov: Vso to zimsko tehniko smo preizkusili in ugotovili, da se moramo bolje kondicijsko pripraviti in trenirati sami do izpita.

Komunikacija, začetek: ob 6:30h... dejansko se odpravili ob 7h

 

OPIS:

V nedeljo 29.01.2012 zgodaj zjutraj smo po navodilu vodje šole morali vstati ob 5.30,  da smo spakirali opremo, odšli na zajtrk ter se odpravili na dogovorjeno turo, kot smo se prejšnji večer dogovorili. Jaz sem bila  dodeljena Boštjanu Štoru, odpravila sva se v  Popoldansko grapo v Mrzli gori. Nisva bila sama, saj so se sem odpravili še Geri, ki je imel pod kontrolo Boštjana Klepa in Meta Meh – Mehmeta, ki je imela pod nadzorom tečajnico Romano Daugul. Sama smer je potekala tako, da smo zaradi megle komaj našli pot do dostopa v grapo. Glede vremenskih razmer sem bila skeptična in predlagala Geriju, da zaradi vremena prestavimo vzpon in ga spraševala, ali je sploh mogoče v takem vremenu to izvesti. Seveda za take stare mačke je to mačji kašelj, za mene pa same velike oči. Ob vznožju grape smo se navezali in sicer  prvi sta  šli Meta in Romana, drugi Geri in Boštjan, zadnja pa midva z Boštjanom. Prvi del grape je bil precej strm, potem pa je šlo vse gladko, kot po maslu. Imela sem malce sreče, da je Boštjan imel  naporno noč in ni bil polno kondicijsko pripravljen, tako sem imela čas za vmesni počitek in kakšno čokoladico za moč :). Na vrhu smeri smo se slikali, popili vodo, vodja šola je potreboval zdravilno vodo, zakar smo tečajniki poskrbeli, da smo jo imeli s sabo. Inštruktorji so bili po zdravilni vodici bolj nasmejani in nasploh so se manj jezili, če katere stvari nismo naredili/izvedli pravilno.

Pri sestopu je Boštjan šel naprej s svojimi smučmi, jaz pa sem zagledala strmino in prvič spust z derezami in to “na rikverc”. Gerija sem pogledala s takimi zaskrbljenimi, skoraj solznimi očmi, da me je takoj navezal. Resnično mi je bilo kar lažje pri srcu. Na poti navzdol sem bila previdna in počasna in če je šlo prehito, sem kar za vrv potegnila in ubogi Geri ni mogel nikamor. Prav všeč mi je bilo, da sem imela Gerija na kratko in na vrvici pa čeprav samo za par ur.

Ob približno tretji uri smo prišli do koče na Okrešlju in ko smo se najedli in napili,  smo imeli še skupen sestanek. Vsak izmed nas je povedal, kako smo se imeli na turi, s kom in kam smo šli. Prišli smo do zaključka, da nam je bilo fenomenalno, nepozabno in da je to prva grapa, ki se mi bo vtisnila v spomin kot nekaj najlepšega, kar lahko človek doživi, pa čeprav je naporno in nevarno. Ko sem prišla domov sem se najbolj razveselila wc-ja in kopalnice.

 Urša Bolič

 

 

 

 POROČILO O VZPONU

JUGOZAHODNA GRAPA

 (Kranjska Rinka)

 

Vodja šole: Gerard Krebs - Geri

Inštruktorji: Marjeta Brežnik – Daisy, Brane Povše, Nikolaj Rožanski – Niko

Tečajniki: Anja Zagoričnik, Emerik Kolar – Riko, Marko Šarac, Martin Reberšek - Tini

Datum: 29.1.2012, Nedelja

Opis smeri: V praksi preizkusili znanje prejšnjega dne... Izdelava sidrišč, varovanje prvega, hoja z derezi...

Ime smeri:Jugozahodna grapa – Kranjska Rinka

Dolžina smeri: 200m

Območje/Gorstvo: Kranjska Rinka, Kamniško Savinjske Alpe, Slovenija

Vremenske razmere: zjutraj megleno, popoldan vetrovno in deloma oblačno

Pripravljenost tečajnikov: Vso to zimsko tehniko smo preizkusili in ugotovili, da se moramo bolje kondicijsko pripraviti in trenirati sami do izpita.

Komunikacija, začetek: ob 6:30h... dejansko se odpravili ob 7h, končali ob 13.uri

 

 OPIS:

V nedeljo 29.1.12 smo bili dogovorjeni že ob 6:30 uri pri GRS koči in ker si nismo hoteli privoščiti še ene zamude smo bili točni. Tokrat smo za spremembo tečajniki čakali inštruktorje, kar pa nam ni predstavljalo preveč težav. Po preverjanju žoln smo se napotili po posameznih skupinah na različne ture proti Jugozahodni grapi do Kranjske Rinke, do Popoldanske grape in proti Hudemu prasku. Proti Kranjski Rinki nas je do Turskega žleba spremljala megla, ki pa se je višje porazgubila in tako smo večino poti uživali v soncu, kazil je le mrzel veter,  vendar ni povzročal večjih težav, saj smo bili še preveč navdušeni nad plezanjem svojih prvih grap in na lepe poglede zamegljenih dolin. Na vrhu grape je sledil močan stisk roke, nato smo se podali še na vrh Kranjske Rinke. Pri sestopu smo poiskali zavetrno lego za zasluženo malico in kratek pogovor. Sestopili smo do koče, kjer smo se ogreli in opravili analizo dneva.

 Martin Reberšek

 

 

 

 

 

POROČILO O VZPONU

HUDI PRASK

(Mrzla gora)

 

Vodja šole: Gerard Krebs - Geri

Inštruktorji: Matej Knez    

Tečajniki: Jasna Turnšek

Datum: 29.1.12, Nedelja

Opis smeri: V praksi preizkusili znanje prejšnjega dne... Izdelava sidrišč, varovanje prvega, hoja z derezi...

Ime smeri: Hudi prask

Težavnost smeri: 30° 40°

Dolžina smeri: 450m

Območje/Gorstvo: Mrzla gora, Kamniško Savinjske Alpe, Slovenija

Vremenske razmere: zjutraj megleno, popoldan vetrovno in deloma oblačno

Pripravljenost tečajnikov: Vso to zimsko tehniko smo preizkusili in ugotovili, da se moramo bolje kondicijsko pripraviti in trenirati sami do izpita.

Komunikacija, začetek: ob 6:30h... dejansko se odpravili ob 7h, končali ob 15. uri

 

OPIS:

Z Matejem sva se odpravila zgodaj zjutraj proti Hudemu prasku. Zame je bila to zelo lepa izkušnja, samo plezanje pa ni bilo preveč zahtevno. Na turi sem ponovila izdelavo sidrišč s cepinom in varovanje v snegu. Ker sta naju na vrhu pričakala megla in mraz sva hitro sestopila do koče.

 Jasna Turnšek

 

POROČILO O VZPONU

SLAP PALENK

 

Vodja šole: Gerard Krebs - Geri

Inštruktorji: Mišo Primc, Darja Primc, Aleš Zorko - Dugi

Tečajniki: Sonja Romih, Rok Žagar - Žare

Datum: 29.01.2012, Nedelja

Opis smeri: V praksi preizkusili znanje prejšnjega dne, ter nadgradnja znanja za plezanje v ledu.

Ime smeri: Palenk

Težavnost smeri: WI 3+

Dolžina smeri: 100m

Območje/Gorstvo: Logarska dolina, Kamniško Savinjske Alpe, Slovenija

Vremenske razmere: zjutraj megleno, popoldan vetrovno in deloma oblačno

Pripravljenost tečajnikov: Spoznali osnove plezanja v ledu

Komunikacija, začetek: ob 7h... Zaradi goste megle smo odšli v dolino in se odločili, da bomo plezali slap Palenk.

 

OPIS:

Zaradi megle in posledično slabe vidljivosti, je bila odločitev načelnika, da naša skupina (Mišo, Darja, Rok, Dugi in Sonja) - ne gre v Hudi prask, ampak se vrnemo v dolino in se podamo v slap Palenk.

V Logarski dolini je bilo lepo vreme, pogled proti tako lepim okoliškim goram pa ves dan zastrt z nizko oblačnostjo.

Pred vstopom v slap je bilo potrebno malce počakati, saj nismo bili edini, ki bi se želeli povzpeti navzgor. Vendar je Palenk tako lušten za začetnike, da je bilo vsega še prehitro konec. Z Rokom sva bila deležna predčasnih informacij, ki sva jih morala pri plezanju uporabiti in vsaj z moje strani je bilo navdušenje več kot očitno. Najbolj zanimivo je bilo prisluhniti izkušenim alpinistom in njihovim zgodbam, ki vse seveda nimajo srečnih koncev, kar nam da misliti, da je še kako dobro ustrezno se pripraviti, predvsem pa imeti dovolj znanja tudi takrat, če plezamo tehnično manj zahtevne slapove. Toplo okrepčilo, analiza dneva in druženje z nekaterimi mlajšimi pripravniki pri hotelu Plesnik je lepo zaokrožilo nedeljsko popoldne.

 Sonja Romih

 

 

 

Slike: Aleš, Marko, Romana

Komentarji - vidni samo prijavljenim!
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

 Pozabljeno geslo

Višina snežne odeje
Nevarnost snežnih plazov

Spletne strani s podatki o vremenu in razmerah