ZAČETNI POLETNI ALPINISTIČNI TEČAJ V KOPNI SKALI

Avtor: Anja Zagoričnik Jarm	Ogledov: 2639
4. - 8. julij 2012, Kamniško sedlo V sredo, 4. julija 2012, se nas je 21 znanja željnih tečajnikov in 11 inštruktorjev zbralo pri spodnji postaji picnic. Ta nam je podprla lenobo in tako odpeljala težke nahrbtnike v višave, saj se je, tako kot lani, tudi letos odvijal začetni poletni alpinistični tečaj v kopni skali na Kamniškem sedlu.

Po slabi uri in pol hoje nas je pobožal večerni sonček s pogledom na dolino Kamniške bistrice vse do Ljubljane, vrhove Kamniško-Savinjskih Alp in Logarsko dolino. Ko smo se naužili svežega zraka, se namestili in pojedli večerjo je sledil uvodni "sestanek". Po že standardni igri Predstavi se, nas je šef Alen seznanil z okvirnim dnevnim redom in razdelitvijo v naveze po 3; dva tečajnika, en inštruktor.

Malce zadržani smo se pogrupirali, na hitro spoznali in se dogovorili za prvo skupno smer. Po uradnem delu se je večer nadaljeval po alpinističnih standardih!:)

Dobro jutro! Ob 7.00 zajtrk in vsaka naveza je krenila proti svoji smeri. Tako je do kosila v stenah Brane in Planjave bilo slišati zabijanje/izbijanje klinov in videti naše poplezavanje v prvih pravih hribovskih smereh.

Na kosilo smo tako prišli s širokimi nasmehi, vsi vidno zadovoljni! Popoldanski dež je poskrbel za počitek, Boris pa nas je prvi popoldan seznanil s samopripravo na vzpon. Po krajši pavzi nas je Miha doživeto zaposlil z orientacijo v teoriji in praksi, po večerji pa še Igor s svojim potopisnim predavanjem z odprave na Kitajsko. V petek je sledil enak redosled, le da smo se še podrobneje spoznali z vso opremo in pripravo le-te na vzpon. Zvečer nas je animiral Matej z odpravo na Aljasko. Četrtek in petek sta minila z lepima sončnima jutroma in malo manj lepima (deževnima) popoldnevoma. Za nagrado smo na srečo imeli pred sabo čudovit vikend. Definitivno smo ga izkoristili 100% in se v nedeljo opoldan vrnili v kočo prijetno utrujeni in vidno zadovoljni!:)

Skozi vse te dni druženja se je teorija končno spremenila v prakso in sedaj nam postavljanje različnih vmesnih varovanj (zabijanje/izbijanje klinov, vtikanje zatičev/metuljev,...), postavljanje najrazličnejših sidrišč, varovanja prvega in drugega v navezi, spuščanje po vrvi, plezanje po razbiti in kompaktni skali, gibanje po grebenih/meliščih,... ni več tako tuje.

Vsak dan smo se bolje poznali, zato je bilo vsak večer prijetneje. Zadnji (zabavni) večer je minil v duhu desetih različnih iger, ki so poskrbele za popolno sprostitev tako tečajnikov kot inštruktorjev. Mislim, da lahko po zaključni skupni analizi celotnega tabora združim naše misli v eno samo veliko pozitivo. Vsak izmed nas se je veliko naučil in spoznal, da se bo moral za varno gibanje in plezanje v gorah naučiti še več.

Najbrž smo skupaj tako uživali, ker nas je družilo tisto hitrejše bitje srčka med plezanjem in poln vdih čistega zraka na vrhu stene/gore, ko se čas za trenutek ustavi z neskončnim pogledom na vrhove in je tako ves napor poplačan:).

Mislim, da je tako cilj tega tabora bil obojestransko dosežen!

Foto: Aljaž Anderle