S smučmi iz Ojstrice

Obetal se je lep nedeljski dan. Z očetom in bratom smo se odpeljali proti Logarski dolini. Pri Domu planincev v Log. dolini smo se z očetom ločili. Z bratom Urošem sva se odločila da greva na Jamo (Koča na Klemenči jami), oče pa proti Okrešlju. Na poti proti Jami sva debatirala o smuki med drevesi in skalami. Po krajšem počitku na Jami sva se odločala o vzponu na Krofičko ali Ojstrico. Zmagala je slednja. In tako sva odšla proti Škarjam za skupino mariborskih alpinistov (AO Kozjak), ki je odšla dobro uro pred nama. Ko sva jih dohitela sva tudi sama gazila naprej - precej naporno glede na to, da je bil to moj prvi zimski vzpon letos. Kloža, pršič, kloža, pršič in tako dalje. Končno Škarje, vsi glasno ugotavljamo, da so premalo zasnežene za spust  s smučmi. Vseeno greva naprej in se odločiva iti do vrha Ojstrice. Na prijetnem soncu kratka malica, požirek pijače in že greva naprej. Od tu naprej je bil sneg moker in težak, saj so se delale težke "cokle" na derezah. Vendar končno na vrhu. Ves trud je poplačan s čudovitim razgledom. Na hitro pripraviva smuči malo poslikava za spomin in hitro iz tega hladnega vetrovnega vrha. Zgornji del je strm in kložast - vendar kljub temu v užitek, kot tudi nižje v mokrem snegu. Na Škarjah še enkrat peš preverim teren in vidim da bi z malo rizika šlo tudi s smučmi. Vse se da presmučat pa čeprav po skalah ... Naprej se je sneg spreminjal iz zavoja v zavoj. Utrujenost je naredila svoje, da se je zadnji del smuke spremenil v muke - preklinjanje in pljuvanje.
Dan je bil popoln, tura tudi in seveda polna užitkov. Ob tem pozabiš tudi na boleče mišice in že razmišljaš o naslednji turi.

Z Ojstrice sva smučala 20. 01. 2003
 - Jernej Gračner - Nejc
 - Uroš Gračner