DOMOV > GALERIJA FOTOGRAFIJ > Zbor članov 2018

Zbor članov 2018

Avtor: Aleš Zorko, Ogledov: 365

V soboto 8. 12. 2018 je imel AO Celje Matica zaključek in sprejem novih članov v višji staž na Frischaufovem domu na Okrešlju. Zbralo se je okoli 40 članov odseka, od tega jih je enajst napredovalo iz tečajnika v mlajšega pripravnika oziroma iz mlajšega v starejšega pripravnika. In tu so nepozabljivi vtisi nekaterih, ki so napredovali v višji staž. Obvezna obleka letos so bila 80-ta leta prejšnjega stoletja. Pantomima, karaoke, kolo nesreče in še kaj se je dogajalo …

 

Marko Mavri:
Ko Elanova RC-ejka sreča flowerpower pajkice.
Po treh letih članstva v AO Celje Matica se je že skoraj pričakovalo, da tudi jaz počasi postanem starejši pripravnik. Prav to se je zgodilo ta vikend na Okrešlju, kjer sem v okviru zaključka alpinistične sezone prejel uradno ''diplomo'', da sem postal starejši pripravnik. Da pa je bilo vse uradno, je bil potreben še krst. Tema krsta so bila 80. leta. Ker mi alpinistično znanje še zelo šepa, sem si nabral kar nekaj kazenskih ''batin''. Potem sem si lahko le še izbral predmet, s katerim bom odslužil te batine. In kolo sreče mi je namenilo elanovo RC-ejko, s katero je Ingemar Stenmark zmagal slalom na svetovnem prvenstvu v Schladmingu leta 1982. Mislim, da v Elanu niso predvidevali, da se RC-ejka poleg snega zna prilegati tudi zadnji plati. Pekoča zadnjica me je opomnila, da je za staž alpinista potrebno nabrati še veliko znanja in izkušenj. Saj vemo, dober alpinist je star alpinist!! Čestitke vsem ''sotrpinom''.

 

Gregor Šipoš:
Komisija za napredovanje je svoje delo vzela resno in pripravila težke naloge. Poleg tega, da smo s pantomimo morali pokazati nam še očitno manj poznane alpinistične izraze, smo zapeli še eno slovensko iz 80-ih na karaoke varianto in bili na koncu krščeni s kazenskimi udarci s predmetom po izboru, ki smo ga izžrebali pa načinu kolo sreče (lopata, smučka, roka ali štrik). Kljub vsemu pa se mi je zdel najtežji del stati zunaj na -4 stopinjah Celzija v 80's outfitu (pajkice, šuškava trenirka, superge). Upam, da se naslednje leto zberemo vsaj v takem številu kot letos.

 

Patricija Verdev:
Zaključek je bil poln smeha in zabave, bil pa je tudi poučen. Zdaj vsaj vem, zakaj alpinisti ne pijejo vode, da jim jeklena volja ne zarjavi ...

 

Sašo Sotlar:
… in stara elanovka je zdržala 9 udarcev po moji tazadnji – svaka ji čast! Vrhunec večera! No, to seveda ni res, vrhunec je bila kakopak zabava ob zaključku še enega uspešnega leta našega ferajna, ki jo je spremljala glasba, petje, ples, nazdravljanje in snovanje novih plezalnih oziroma alpinističnih podvigov za prihodnje leto. Vse to je trajalo dolgo, dolgo v noč oziroma v zgodnje jutro – za tiste najbolj vztrajne. :)

 

Rok Volovlek:
Nekaj se nas je proti Logarski odpeljalo že v petek. Po postanku pri Anziju v Solčavi smo naložili kiblo in odšli proti Okrešlju. Nekateri so že ta večer imeli zaključek pred zaključkom, drugi pa smo šli zgodaj v posteljo, ker smo zjutraj načrtovali pohod skozi Turski žleb. Zjutraj smo Dani, Patricija, Gregor, Gašper in drugi Gregor zakorakali proti Turski gori. Razmere so bile dokaj ugodne, ponoči je zapadlo nekaj snega, tako da smo mestoma gazili, spet drugje pa brez derez zaradi ledu ne bi šlo. V slabih treh urah smo bili nazaj na Okrešlju. Preostanek časa do zaključka smo izkoristili za počitek, medtem so ostali kapljali proti Frischaufu. Uradni del zaključka je minil dokaj hitro, dorekli smo zadeve in izvolili novo vodstvo. Sledila je večerja in potem neuradni del, tudi sprejem novih članov in napredovanja. S Petrom sva bila na vrsti kot prva in nisva vedela, kaj lahko pričakujeva. Vse skupaj je minilo v dobri volji in smehu, zato pohvale organizatorjem za ideje in strokovni komisiji za izvedbo. Meni je po nekaj zvitih vprašanjih, pantomimi in pevskemu vložku Lukovo kolo nesreče namenilo 5 udarcev z lavinsko lopato. Po koncu sprejema sem se že usedel, tako da ni bilo tako hudo, ne vem pa, kako je po osmih udarcih z elanko z Bogdanom? Večer smo najbolj zagreti zaključili v jutranjih urah. Skratka, zaključek je upravičil svoj sloves, bilo je super. Sedaj pa zima in sneg, juhu!

 

Peter Uršič:

Bila je dobra družba na dobri lokaciji, eni brez majice, drugi v puhovkah, za žejo ni bilo skrbi, komisija za "batine" pa vrhunska in nezmotljiva.

 

 

 





 




 




 




 




 
Komentarji - vidni samo prijavljenim!
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

 Pozabljeno geslo

Višina snežne odeje
Nevarnost snežnih plazov

Spletne strani s podatki o vremenu in razmerah