Kakor vsako leto, tudi letos ni manjkala pobožična skupna tura alpinističnega odseka. Tokrat se nas je kar 27 podalo na Stol. Nekaj misli sta strnila skupaj Marko in Vasja.
Na pobožično jutro smo se ob 6.30 zbrali v Žalcu za prvo skupno zimsko AO
turo za nas nove tečajnike. Po razdelitvi manjkajoče zimske opreme smo krenili
proti Valvasorjevem domu pod Stolom. Cilj je bil Stol. Razmere v dolini niso
bile nič kaj zimske. Za pozni december tople jutranje temperature okoli ničle,
sonce pa se je v vsem sijaju prikazalo že okoli pol osme.
Prvo presenečenje smo doživeli pri akumulacijskem jezeru nad Žirovnico.
Makadamska cesta proti Valvasorjevemu domu je bila zabarikadirana s skalo. To
bi nam pot podaljšalo za kakšno uro. K sreči smo kmalu opazili, da je pot v
spodnjem delu na novo izpeljana malo bolj naokrog.
Pri domu smo se najprej okrepčali s potico, ki nam jo je razdelil Božiček
Sašo, in nato v počasnem tempu krenili proti vrhu. Prve vzorce snega smo
dosegli na cca 1500 mnv, pot je bila ob dvigovanju še pomrznjena, a že obsijana
s soncem. Odpirali so se nam veličastni razgledi proti Julijskim Alpam. Dereze
smo nataknili šele malo pod sedelcem med obema Stoloma ter se po deloma pomrznjenem
in deloma mehkem zasneženem terenu dvignili direktno na Stol.
Počakali smo, da smo se vsi zbrali, naredili skupinsko fotko in se na hitro
okrepčali. Razgledi na okoliške vrhove so bili ob jasnem vremenu res sijajni.
Prvi del spusta je potekal hitro, dereze so prišle prav tako na v zgorjen
delu pomrznjenem snegu kot na mokrem snegu v srednjem delu. Zaradi visokih
temperatur pa je bila pot spodaj že popolnoma mokra in blatna.
Vsi smo se srečno vrnili do Valvasorjevega doma in dan tradicionalno
zaključili v stari furmanski gostilni Privošnik s 130-letno tradicijo.
Vasja Povše
V četrtek 26. 12. 2019 smo se tečajniki Alpinističnega odseka Celje Matica podali na našo prvo skupno turo. Pod vodstvom članov alpinističnega odseka smo se v zimskih razmerah podali na najvišji vrh Karavank - Stol. Po zboru v Žalcu je sledila vožnja do Valvasorjevega doma pod Stolom, kjer smo še na hitro oplaknili grla in z božičnim pecivom potešili kruljenje trebuhov. Kmalu smo se navdušeni zagnali v klanec. Najprej je bila podlaga še suha, vendar ne za dolgo. Kamenje, zemljo in travo je kmalu nadomestila snežna odeja, ki je z vzpenjanjem postajala vse debelejša. Ko steza ni bila več uhojena smo vsi namestili dereze in v roke prijeli cepine. Pot smo nadaljevali po deloma pomrznjenem terenu do sedla, od koder je sledil še kratek vzpon do vrha stola. Iz višine 2236 metrov se nam je v fantastičnem vremenu odprl lep razgled na Julijske Alpe, zahodne Karavanke, Visoke in Nizke Ture, osrednje Karavanke, Kamniško Savinjske Alpe in del Gorenjske. Na vrhu smo ob hrani, pijači in pogovoru počakali, da smo se zbrali vsi, napravili še skupno fotografijo in se odpravili nazaj v dolino. Med potjo smo še naprej lahko uživali v prijetnem decembrskem soncu, vse do Valvasorjevega doma, kjer smo se na koncu ture zbrali vsi prisotni.
Na skupni zimski turi smo se lahko seznanili z uporabo zimske opreme ali izboljšali tehniko hoje v gore z zimsko opremo. Poleg tega smo imeli priložnost za druženje med seboj in s člani AO Celje Matica. Od vsega naštetega pa je najbolj pomembno to, da smo preživeli fantastičen dan v gorah.
Marko Es
| 
