Sobota in nedelja, 19. in 20. september 2020
V jutranji megli so se proti Okrešlju še pred sončnim vzhodom vzpenjale skupine drobnih lučk. Njihovi lastniki nismo bili namenjeni plezat ali osvajat vrhove, kot bi morda kdo sklepal iz zgodnje ure in dobre vremenske napovedi. Ne, ta vikend je bil namenjen delovni akciji, eni večjih v letošnjem letu, to je betoniranje temeljne plošče za nov Frischaufov dom na Okrešlju, čeravno je bilo v preteklih mesecih veliko delovnih akcij, povezanih s pospravljanjem in čiščenjem pogorišča, postavljanjem začasnega doma in urejanjem zunanje okolice za turistično sezono na prostem.
Betoniranje temeljne plošče se sliši kot ogromen zalogaj in ko se prostovoljci zbiramo na gradbišču, verjetno z očmi vsi ocenjujoče merimo velikost 'zafršolane' površine. Na eni strani, kjer se bo betoniranje začelo, je že vse pripravljeno, na drugi armatura še ni povsem položena, tako da bo to še potrebno postoriti. Na obeh straneh gradbišča kraljujeta dva velika kupa peska in po nekaj začetnih pripravah se trije veliki industrijski mešalci ob njihovih vznožjih oglasijo, voda steče, ekipa prime v roke vedra, lopate in vreče cementa. Mešanje betona se začne. Kmalu se po armaturi zapelje prva samokolnica in strese beton v vogal, ki je najbližji žičnici. Delo poteka sprva počasi in s prekinitvami, saj ima predvsem največji od mešalcev nekaj tehničnih težav. Na srečo začetek ne določa celotnega dne, saj po kakšni uri vse gladko steče in količina betona na plošči se nato ves preostanek dneva z zanesljivim tempom veča.
Rdeča nit dneva je betoniranje. Čas se meri v hitrosti, s katero se zmanjšujeta oba velika kupa peska, in v količini zglajenega betona na plošči. Ob tem pa hkrati in manj opazno potekajo še druge dejavnosti. Armatura je položena, čaj, kava ter piškoti, ki jih je prinesla ekipa iz GRS hiške, izginejo, sončni žarki razkrojijo meglene koprene in pobožajo prostovoljce, nastaja foto in filmska dokumentacija, z žičnico v intervalih na gradbišče prihaja dodatni gradbeni material, v okolici zimske sobe in malega začasnega Frischaufovega doma se opravijo manjša dela, veliki kotel golaža se meša na dvorišču GRS hiške in nato počasi izginja, ko si ekipa, ki betonira, v izmenah privošči kosilo. Mešalci pa brez odmora brnijo naprej.
Vode v prvi cisterni zmanjka in cevi se priklopijo na drugo cisterno. Sonce se počasi poslavlja za vrhovi Turske gore in Rink, roke si podajajo lopate, pesek leti po zraku, kramp in motika razbijata sprijeti kup. V enakomernih presledkih se pojavljajo beli oblaki, ki naznanjajo novo vrečo cementa, ki je šla v mešalec. Prostovoljci se menjajo, nekateri odhajajo, drugi prihajajo, eni z odmora, drugi iz doline. Ob GRS hiški zagori ogenj, nad žerjavico in na žaru se peče meso, v kuhinji reže zelenjava, oboje nato v izmenah izgine. Postaja hladno in ekipa oblači puloverje in jakne. Začenja se temniti. Nad gradbiščem se prižge reflektor, prostovoljci se opremijo z naglavnimi svetilkami, vozniki samokolnic delajo že svoj nešteti krog od mešalca po deski navzgor na armaturo in s prazno samokolnico nazaj.
Zglajena površina betonske plošče pa se veča in veča. Na neki točki preseže kritično velikost in vsem udeleženim postane jasno, da je konec na dogledu in da bo ta monumentalna naloga, ki smo si jo zadali, danes zares končana. Od enega do drugega se razširi ta misel skozi vso ekipo, lopate še bolj zavzeto zakopljejo v pesek, ko začnemo odštevati mešalce, ki so še potrebni. Zaradi postavitve mešalcev, dva na eni strani in eden na drugi, na koncu na plošči ostane ozka pot z ene strani na drugo, ki še nima betona in jo začnemo zapirati s sredine. Zato dva mešalca ugasneta nekaj minut prej kot tretji, njune ekipe si nekoliko prej sežejo v roke in opazujejo, kako končno na ploščo pade mešanica iz zadnje samokolnice.
Kar nepredstavljiv se zdi dosežek, ki smo ga danes s skupnimi močmi izpeljali. V ploščo je šlo dobrih 100 kubičnih metrov betona, kar je količina, za katero bi potrebovali kakšnih 14 tovornjakov hrušk. In vse to z veliko požrtvovalnostjo, dobro voljo in timskim duhom več kot 60 prostovoljcev, ki smo v 15 urah pokazali, da tovarištvo živi tudi v današnjem času.
Čeprav ta vikend na svoj seznam vzponov nisem dodala nobene nove smeri, vikend, ki je za mano nikakor ni bil izgubljen. Bila sem del nečesa večjega, del ekipe, ki je v svojem prostem času, s svojo dobro voljo in kopico pozitivne energije zabetonirala temeljno ploščo novega Frischaufovega doma na Okrešlju. To doživetje, ta zgodba, ti spomini, mi bodo ostali za vedno.
Spisala: Nika Mlinarič
Ob uspešno zaključeni delovni akciji se člani Planinskega društva Celje Matica zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki ste pomagali, in številnim podjetjem, ki ste nas materialno podprli in omogočili izvedbo delovne akcije. Hvala:
Pivovarni Laško za podarjeno tradicionalno hribovsko Laško pivo, ki je prijetno prijalo po napornem delu.
Podjetju Davidov Hram iz Ljubnega za podarjeno pivo, radler, vodo in osvežilne sokove, s katerimi smo lažje premagovali težke lopate.
Pekarni Miš Maš iz Mozirja za sveže pečen kruh in peciva, da smo lahko napolnili naše želodčke.
Hmezad trgovini iz Arje vasi za podarjene sirarske in mesne izdelke, s katerimi smo obložili kruh.
Mesarstvu Čas iz Žalca za donacijo svežega govejega mesa za ogromne količine golaža, ki nas je okrepčal na polovici delovne akcije.
Podjetju Uniforest iz Latkove vasi, ki je podarilo neskončne trakove, s katerimi bomo v prihodnje na Okrešelj varno pripeljali vso opremo za nadaljevanje gradnje novega planinskega doma.
Hvala iz srca, da nas podpirate v teh časih. Skupaj bomo zmogli.
Prostovoljci in člani PD CELJE MATICA |
