V soboto 26. 2.2022 smo se 4 nadobudni tečajniki in vodja alpinistične šole odpravili na zimsko bivakiranje. Planirali smo nekje proti Korošici oziroma kjer bi našli največ snega. Čeprav je bolj mila zima smo lahko parkirali avto le nekaj metrov nad križiščem za planino Ravne in planino Podvežak. 5 nas je obulo pancarje in le en zimske planinske čevlje.
Hojo smo začeli v odličnem vremenu in hitrem koraku, vendar se je zaključilo že kar na planini Podvežak. Tam nas je dohitela nesramno gosta megla, veter ter sneg. Kljub ne najbolj ugodnim vremenskim razmeram smo se odločili, da nismo prišli sem samo na sprehod. Odšli smo naprej proti Korošici. En član nas je nekje na sredini poti do Korošice zapustil in odsmučal nazaj proti avtu. Ostali pa smo hodili še naprej v upanju na boljše razmere.
Nekje, mislimo, da blizu Korošice smo se opazili jamo, kjer je bil napihan sneg. Bila je zelo mikavna, glede na to, da nas je vse že malo zeblo od neprijetnega vetra in mraza.
Spili smo nekaj toplega čaja, vzeli vsak svojo lopato in začeli kopati luknjo, kjer bomo prenočili. Na začetku smo bili vsi zelo zagnani, ko pa smo začeli ugotavljati kako velika luknja mora bit za 4 osebe, da lahko ležijo notri skupaj z nahrbtniki, je ta vnema malo popustila. Novo zagnanost nam je dajala samo misel, da bo notri veliko bolj toplo kot zunaj, kjer je še bolj pihalo in se shladilo. Po 3h urah kopanja in prelaganja snega smo skopali dovolj veliko luknjo za vse, jo zgladili in opremili s poličkami. Nato smo se preoblekli, zavili v tople spalke in pojedli nekaj toplega ter sladkega ter kaj kmalu tudi zaspali v hladno zimsko noč.
Zjutraj smo se zbudili kar pozno in ugotovili, da nas je Markova ideja o dodatnem zakritju vhoda rešila, saj je ponoči zelo pihalo in to direktno v našo luknjo. Zjutraj še enkrat nekaj toplega pojemo in se začnemo spravljati iz luknje v dolino. Zunaj je bila še vedno megla in precej močan veter, kot se za Korošico spodobi. V dolino smo se vračali počasi, saj je bilo premalo snega za lepo turno smuko. Do avta smo prišli kmalu, kjer pa nas je pričakalo toplo sonce.
Celotna izkušnja zimskega bivakiranja je bila celostna in koristna. Doživeli smo prave zimske razmere in občutek mraza med samo nočjo. Nihče ni niti pomislil na to, da si ne bi skopali luknje, kjer bi prenočili to hladno zimsko noč.
| 
