Z Maretom sma se že nekaj časa odločala, da bi šla na en plezalni izlet v nove kraje. Odločila sva se za Bosno in Hercegovino, kjer so v zadnjih letih navrtali in uredili precej novih plezališč. Malo je k odločitvi prispevala tudi misel o čevapih v lepinji s kajmakom in poceni piru. Želja je bila tudi pogledati pogorje Prenj pri Mostarju, kjer so v Izgorjeli grudi 500m dolge alpinistične smeri. Kljub želji, da bi šla v hribe nad 2000m, nama je Dinara pokazala zobe, saj je bilo še polno snega in je snežilo tudi v času, ko sva bila tam midva. Tako, da sva se nato osredotočila na frikanje in raziskovanje plezališč. Prve dni sva se potikala okoli Banja luke, kjer sva šla v Zečiji kamen in nato v kanjon Tijesno. Skala je bila zelo dobra, kompaktna, neobrabljena in ostra. Zelo sva bila vesela, da se lahko kljub kupom smeti ob cesti najde tako neokrnjena narava v BiH. Tema dvema kontrastoma sva bila priča celotno potovanje. Območja s polno smeti v vodah in v naravi in nato območja, kjer živijo ljudje, ki jim je mar za naravo in ozaveščajo ostale. V kanjonu Tijesno je zelo veliko večraztežajnih smeri, ki se začnejo z oceno 5c, vendar je lažjih smeri malo. Lep ambient, priporočen je abzajl z vrha, saj je spodaj bolj slabo shojeno (Bosanci raje izberejo lažjo opcijo). Navrtano je na 1,5-2m, tako da na 30m cuga potrebuješ skoraj 20 kompletov. V septembru je tukaj tudi organiziran Drill&Chill festival, ki je po vsej verjetnosti prijetnega značaja, saj so ljudje tukaj res prijazni.
Najini plani so se malenkost spremenili, saj sva bila oba malo bolehna, jaz sem bil par dni bolan pred odhodom, Marko je pa zbolel za neko trebušno virozo. Zato sva si zaželela mehke postelje, toplega tuša in konkretnega počitka, tako da sva 3. dan šla v apartma proti Mostarju. Spala sva čisto blizu plezališča Drežnica, tako da sva morala naslednji dan iti pogledat. Uff sva se utrudila v sicer čudovito urejenem plezališču z jaso in na gosto navrtanimi smermi, vendar s kar visoko postavljeno ocenjevalno letvico.
Zadnji najin cilj je bil Mostar in okolica. Želela sva iti v Blagaj, kjer sva tudi dan prej slišala od nemškega para, da je res lepo plezališče. Na lastni koži sva izkusila prijeten ambient v Eco centru Blagaj, kjer sva za nočitev dala 3 eur. Res je, da je vse bolj ekološko/ neurejeno, vendar je »klajmberski vibe« res dober, še posebej bi bilo noro, če bi bilo več ljudi/ plezalcev. Tu sva splezala 2 večraztežajni in naslednji dan frikala na ostrih kapnikih, kjer sva se mučila v 6a-jih, kjer naju je visoko postavljena letvica pribila na tla- skoraj dobesedno. Sva že mislila, da sva ratala softiča, ampak se je dvom razblinil v domačem Kotečniku kmalu po prihodu domov.
Vse dni sva uživala v dobri Bosanski hrani; čevapčičih, bureku izpod sača, lepinjah, relaksiranem vzdušju brez partnerk, skratka dobra izkušnja. Priporočam za zagriženo, konkretno frikanje na skoraj deviški skali. Midva sva se po tednu pohajkovanja odpravila proti Makarski, kamor je prišla še Koci z Viktorjem in smo nadaljevali plezanje v pogorju Biokova.
Za podrobnejše dogajanje pa povprašajte ob pivu ali na ferajnu, kjer lahko se lahko najde tudi nov športnoplezalni vodniček. |
