V času od 17 - 26 junija je za AO Celje - Matica potekal tabor Paklenica. Kot tečajnik, sem si želel veliko plezati, zato sem se v Paklenico odpravil v petek popoldne, 17. junija. Že sama pot do Radeč je bila kar zanimiva, saj je potekala kolesarska tekma, ceste okoli mojega doma v Zagradu pa so bile vse zaprte. Po eni uri vožnje, čez razne gozdne ceste in hudourniške struge, sem le prišel do Radeč, kjer sem se pridružil Sotlarjevim. V Paklenico smo prišli okoli 20.00 ure, zato je bil edini vzpon tistega dne, vzpon do Dinkota, kjer smo se zmenil glede navez. Naslednji dan smo Doroteja, Jernej, Sašo in jaz šli nekaj splezat, smer je bila sicer krajša, le okoli 140m, ampak se je končala z zelo lepim in zame zahtevnim balvanskim problemom.
V soboto popoldne, so se nam pridružil še Vasja, Katja, Luka in Pero, pozno ponoči pa še Nika in Blaž. V nadaljevanju tedna so dnevi potekali nekako takole, zjutraj smo plezali do okoli 12.00 ure, ko še sonce ni bilo premočno, nato je sledilo kuhanje za skupno kuhinjo, kjer je večinoma kuhal Luka, druženje, plavanje in večerja. Kljub visokim temperaturam, je bilo morje prijetno hladno, zato je bil skok v vodo po plezanju prav prijetno osvežujoč, za nekatere pa skok do Dinkota. Čez teden je prišlo še nekaj ljudi, največ pa nas je bilo v petek, okoli 30. Takrat smo tudi imeli predporočni žur za Niko in Blaža, kjer smo ju alpinistično poročil. Sledila je še sobota, v kateri je bilo opravljenih največ vzponov, in še zadnji dan nedelja. Nekaj nas je v nedeljo šlo še plezat, eni pa samo še kopat. Skratka, tabor Paklenica je bil zelo uspešen, veliko vzponov, dobra plezarija, družba, plavanje… Ostajajo prekrasni spomini in želja po smereh, ki mi jih letos ni uspelo preplezat, zato se še zagotovo vrnem. |
.jpg)
