V sončnem jutru se tečajniki dobimo v okolici Šentjurja in razdelimo po avtomobilih ter odpeljemo proti Logarski dolini na parkirišče pri hotelu Plesnik, kjer smo se dobili z našimi alpinističnimi inštruktorji in pripravniki. Ko si pripravimo vso opremo se hitro odpravimo do slapu Palenk, ki je v neposredni bližini hotela Plesnik.
Pri slapu se opremimo in se pridružimo inštruktorjem in pripravnikom, ki so že spretno pripravili 3 deloviščne točke različnih lednih tehnik, saj je kmalu za nami pod slap prišlo veliko tečajnikov iz drugih odsekov. Razdelili smo se v 3 skupine in pričeli s tečajem. Na prvi deloviščni točki smo spoznali in vadili uporabo lednih vijakov in različne načine nameščanja glede na različne ledne razmere. Na drugi točki smo spoznali in vadili gibanje v lednem plezanju, pravilno tehniko uporabe plezalnih cepinov in derez. Na tretji točki pa smo spoznali izdelavo različnih sidrišč v ledu; osnovno sidrišče, sidrišče za spust na lednem vijaku in Abalakovo sidrišče.
Ko smo z učnim delom zaključili je sledila kratka pavza pri slapu in analiza tečaja ob sladkem kuhančku. Nato smo se razdelili po navezah in splezali slap po več raztežajni smeri do vrha in ob popoldanskem soncu sestopili po poti nazaj do vznožja slapu, kjer se je glavni del tečaja zaključil.
Nekaj tečajnikov je moralo oditi zaradi službenih obveznosti, nekaj pa nas je še ostalo. Gledajoč v slap ob zahajanju sonca se je med tečajniki porodila ideja, da bi razmere izkoristili še za en ledni vzpon. Kljub pozni uri, sta naši tihi želji prisluhnila naš vodja in višji pripravnik. Kaj hitro smo pospravili opremo in se odpravili do slapu »avtocesta«.
Z avtomobili parkiramo ob cesti in se peš odpravimo do vznožja slapu. Tam je ravnokar z lednim tečajem zaključeval odsek iz Srbije. Ob vznožju slapu se z vodjem in višjim pripravnikom dogovorimo za naveze. Vsak od njiju je imel pod »perutjo« dva tečajnika. Uspešno vzporedno preplezamo slap do prvega in nato še do drugega štanta oziroma, do vrha. Razmere so postajale vse bolj zanimive, ker se je dan že prevesil v noč, saj pravilna tehnika in preverjanje vsakega posebej zahteva svoj čas. Na vrhu smo tečajniki bili deležni »bonusa« vrvne tehnike spuščanja po vrvi (abzeil), ki sta nam jo vodilna v navezi spretno pripravila pod težkimi pogoji, saj nobeden od tečajnikov ni imel naglavne svetilke. Kljub razmeram ni bilo začutiti dodatnega stresa ali pa so/smo to zelo dobro skrivali. Z medsebojno vzpodbudo in uspešno komunikacijo (UKV postaja) smo se vsi varno (kljub obrnjeni derezi za 90 ) spustili do vznožja slapu in si izmenjali »kepce«. Točno ob 20:00 pospravimo in natovorimo vso opremo ter se pri avtomobilih dogovorimo še za analizo pri Zmajevi votlini, kjer smo si vsi skupaj zares zaslužili veliko pivo. Ob prijetnem zaključku dneva in izkušnji, ki je tečajniki zlahka ne bomo pozabili smo se naučili nekaj življenjskega. – Nikdar brez luči na »avtocesto«.
V imenu vseh se zahvaljujem vsem inštruktorjem in vsem pripravnikom za strokovno izveden ledni tečaj in na koncu velika hvala vodji tečajnikov AŠ Zdravku in višjemu pripravniku Mihu, da sta kljub zavedanju o pozni uri ugodila naši želji in jo s svojim znanjem in spretnostjo izpeljala mirno in varno. | 
.jpg)
