Tabor Finale Ligure, 27.04.2023-01.05.2023
V pestrem spomladanskem urniku taborov je svoje mesto dobil tudi prvomajski potep v Finale Ligure. Kraj, ki na 10 km2 ponuja več kot 200 sektorjev in več kot 4.000 smeri, je eden izmed bolj priljubljenih plezalnih destinacij v Italiji. Poleg pokušanja raznolike skale nudi kraj tudi vrhunske gorsko kolesarske proge, ki kolesarske navdušence težko pustijo ravnodušne.
Tabor se je pričel s prazničnim četrtkom, ko smo v jutranjih urah krenili na pot. Vožnja nam je sicer vzela večino dneva, vendar je ob glasbi, klepetu in veselem pričakovanju minila precej hitro. V popoldanskih urah smo prispeli v kamp Tahiti, kjer smo postavili bazo, nato pa se opravili na potep po kraju. Najbolj nas je navdušil starejši predel mesta, kjer se nahajajo številne trgovine s plezalno opremo in okusnimi gelaterijami. Zvečer je sledilo načrtovanje prihodnjega dne in izbira plezališča. Odločili smo se za obisk plezališča Rocca di Corno, na katerega smo imeli čudovit razgled kar iz šotorov, saj se s svojo velikostjo bohoti nad celotnim krajem. Izbrali smo sektor Settore Est, ob koncu plezanja pa nas je radovednost pregnala tudi v preostale dele plezališča, kjer smo si navdušeno ogledovali smeri in si izbirali projekte za morebitne prihodnje obiske. Vremenska napoved za prihajajoče dni ni najbolj obetala in pri izbiri lokacije za prihodnji dan je bil ključnega pomena kratek dostop (da bi lahko kar hitro pobegnili pred dežnimi kapljami). Odpravili smo se v plezališče Rocca di Perti (sektor Placca dell'oasi), ki nas je navdušil z lepim ambientom in krasnimi smermi. Vreme nam je šlo precej na roko in se je poslabšalo ravno ob vpenjanju zadnje smeri. Preostanek popoldneva smo zapolnili s pripravo večerje in potepom po mestu. Naslednji dan smo se odpravili v plezališče Monte Cucco, natančneje v sektor Anfiteatro. To plezališče nas je vseh še najbolj navdušilo, saj ima nepozabno skalo in smeri, ki ponujajo precej izziva. Po končanem plezanju smo si privoščili oddih ob morju, kjer sta se nam pridružila tudi Polona in Marko in tako je bil dan prijetno izkoriščen. V noči na ponedeljek so nas napovedane obilne padavine končno ujele in zbudili smo se v deževno jutro. Odločitev, da se vrnemo dan pred načrtovanim odhodom niti ni bila težka, saj nam jo je poleg utrujenih rok zagodla tudi prepustnost šotorov. Po zajtrku smo se opravili na pot in v domače kraje prispeli v popoldanskih urah.
Tabor je bil kratek, a sladek, deležni smo bili prelepih plezališč, vrhunske skale in dobre kulinarike.
|
