HARDEOL 2010

Člani odprave:

PREDSTAVITEV  PROJEKTA »SLOVENSKA HIMALAJSKA ODPRAVA HARDEOL 2010«

  Hardeol (v prevodu »Božje svetišče«) je s 7151 metri med višjimi gorami v indijski Himalaji, toda kljub temu so se nanj povzpeli le dvakrat. Ob uspešna vzpona sta bila opravljena s severa. Z njene južne in jugovzhodne strani je gora še nedotaknjena, čeprav ravno tam kaže svoj najzanimivejši obraz. Vzrok je verjetno v donedavni prepovedi delovanja tujih alpinističnih odprav na ledeniku Milam, na koncu katerega se  Hardeol nahaja. Toda časi se spreminjajo in sedaj je tudi ta majhen in še kako zanimiv del indijske Himalaje odprt za tuje alpiniste.   Izziv, ki ga ponuja vabljiva in mogočna, približno 2000 metrov visoka JV stena Hardeola, smo se prvi odločili sprejeti slovenski plezalci. Načrtovana odprava zelo izkušenih plezalcev ne predstavlja samo vrhunskega alpinističnega projekta ampak tudi raziskovanje do sedaj zelo redko obiskanih gora na meji med Indijo in Tibetom. Poleg Hardeola kot glavnega cilja je tako na voljo še kar nekaj neosvojenih šesttisočakov in redko obiskanih gora. Raziskovalni alpinizem na najvišji ravni  oziroma vrhunski vzponi v malo znanih goratih in težje dostopnih območjih pa je danes ena izmed najbolj cenjenih smeri razvoja alpinizma tudi v svetovnem merilu.   O najpomembnejših dosedanjih vzponih vseh članov odprave so poročale vse svetovne alpinistične revije in spletne strani. Vsi sodelujoči na tej odpravi so za svoje dosežke že dobili priznanja in agrade, Boris Lorenčič pa celo nekakšnega »alpinističnega Oskarja«, mednarodno nagrado Zlati cepin za najboljši vzpon leta 2006 na svetu.   Alpinizem je torej športna dejavnost, pri kateri se Slovenci brez dvoma lahko kosamo z »največjimi« narodi. V preteklih desetletjih smo dosegali vidne uspehe na področju osvajanja osemtisočakov, kakor tudi v nekoliko nižjih, manj popularnih, vendar tehnično zelo zahtevnih stenah Himalaje.Upamo, da bo odprava »Hardeol 2010« nadaljevala uspešno pot slovenskega alpinizma in s tem promocijo Slovenije v široki mednarodni gorniški javnosti..  

Urban Golob, vodja odprave  

Boris Lorenčič (1970, član AO APD KOZJAK Maribor), poklicni gorski vodnik z mednarodno licenco UIAGM. Boris je dobitnik "Zlatega cepina" - mednarodnega priznanja za najboljši vzpon minulega leta na svetu - za leto 2006, ko je skupaj z Markom Prezljem preplezal zahtevno prvenstveno smer po SZ stebru Chomolarija (7326 m) v Tibetu. V Himalaji je bil še dvakrat in v nepalskem sedemtisočaku Pathibara preplezal novo smer in opravil šele drugi pristop na ta zahteven vrh. Večkrat je obiskal tudi Patagonijo, kjer sta (tudi s članom odprave na Hardeol, Urbanom Ažmanom) opravila številne težke vzpone, med katerimi izstopata ena redkih ponovitev smeri Tehuelche in Slovaška smer v Fitz Royu. Boris Lorenčič je tudi odličen skalni plezalec. Med drugim je preplezal tudi Auroro, eno najtežjih smeri v granitni steni El Capitana v Kaliforniji.

Karel Završnik (1985, načelnik Akademskega AO), študent in alpinistični inštruktor. Je najmlajši član odprave in je svoje izkušnje do sedaj nabiral predvsem v slovenskih hribih, Zahodnih Alpah in Dolomitih. Leta 2008 je bil član odprave perspektivnih alpinistov v Himalajo (Tukuche Peak 6920 m). Karel je bil že tri leta zapored izbran za udeleženca zimskega tabora za perspektivne alpiniste v Chamonixu. Ukvarja se z vsemi zvrstmi plezanja, še posebej pa so mu pri srcu ledni-kombinirani vzponi, poleti pa dolge skalne smeri v hribih. Lansko leto je postal tudi načelnik Akademskega alpinističnega odseka v Ljubljani.

Matija Jošt (1971, član AO Celje - Matica), geodet in alpinistični inštuktor ter gorski reševalec, je opravil okoli 800 alpinističnih vzponov po vsem svetu. Poleg drznih vzponov v Alpah, izstopajo njegovi dosežki na odpravah v Himalajo, Karakorum in Južno Ameriko. Tam je preplezal odmevne prvenstvene smeri v Cordilleri Blanci in Cordilleri Huayhuash. Posebno uspešen je bil v Himalaji, kjer je preplezal zelo zahtevne prvenstvene smeri v gorah kot so Gyachung Kang (7952 m), Nampa (6755 m), Siguang Ri (7309 m), vodil pa je odpravo na do takrat še neosvojeni Peak 41, na katerega sta se povzpela skupaj tudi s članom odprave na Hardeol, Urbanom Golobom. Matic je prav tako vodil odpravo v Pakistan, kjer so na alpski način preplezali novo smer na Drifiko (6656 m). Od vseh članov na Hardeol je le Matic že plezal v Indiji. Takrat se je povzpel po zahodnem grebenu na šesttisočak Nilkanth. Leta 2003 ga je Planinska zveza Slovenije razglasila za alpinista leta.

Urban Golob (1970), fotograf in sociolog, se že 25 let ukvarja z vsemi zvrstmi alpinizma. V svoji karieri je opravil okoli 800 alpinističnih vzponov, med njimi je začrtal okoli 70 prvenstvenih smeri v slovenskih gorah, Avstriji, Švici, Kanadi in Himalaji. Njegov najodmevnejši podvig je bilo prvo zimsko prečenje slovenskih Alp od Tolmina do Maribora, ki ga je opravil februarja 1998 v trinajstih dneh za promocijo Sklada za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. Urban se je udeležil nekaj odprav v Himalajo in Južno Ameriko. Leta 2000 tudi je bil fotograf odprave »Ski Everest 2000«, ko je Davo Karničar prvi neprekinjeno smučal z vrha Everesta vse do baznega tabora. Jeseni 2002 je z Maticem Joštom in Urošem Samcem kot prvi stopil na vrh do tedaj še neosvojenega Peaka 41 v nepalski Himalaji. Urban Golob je avtor knjige Na beli steni in soavtor knjige Z Everesta, souredil pa je še nekaj knjižnih del s področja alpinizma. Njegove fotografije so objavile vse pomembnejše alpinistične revije na svetu, kakor tudi prestižni ameriški National Geographic