EN POLUTNIK IN 3JE KNEZI V
KLEMENČI PEČI
Glede na to, da je bilo plezanje
v Rotewandu prestavljeno na nedeljo, katerega se žal nekateri nismo mogli
udeležiti smo se dogovorili da gremo plezati v soboto. Vprašanje je bilo kam?
Glede na vremensko napoved, ki ni bila ravno obetavna in se je kasneje tudi
izkazala za resnično, smo se dogovorili, da gremo plezat v Klemenčo Peč, saj je
dostop pod steno kratek in bomo lahko v primeru dežja hitro zgasnili v dolino.
Plezat smo se odpravili mi 4je, od tega en Polutnik in 3je Knezi. Iz Laškega
smo jo mahnili malo čez 6to uro, kljub dolgi čakalni vrsti v Mišmašu in debati
od kavi smo bil pod steno pred pol 9to uro. Kaj hitro smo se dogovorili, da
greva midva G & G najprej plezati smer Sarti VI/IV+, 110 m, Zdravko in Mato
pa Snorky VI-/IV, 100 m, potem pa se bomo
zamenjali. Smeri so kratke zato smo bili na vrhu, kot bi trenil, morda
pa so k temu pripomogli še črni oblaki, ki so se pričeli kaj hitro približevati
Logarski dolini. Z abzajlom nazaj pod steno, zamenjamo smeri in še enkrat,
plezanje je zopet uživancija, ki kar prehitro mine, v tem času se je nad nami
ustavil oblak, iz katerega je ušlo nekaj kapljic, a ni bilo sile. Zopet z
abzajlom pod steno. Ob ideji, če gremo še eno, je bilo glede na oblake nad nami
vse tiho in ni bilo navdušenja. Je pa bilo navdušenje toliko večje, ob ideji,
da gremo raje v dolino na hidracijo. Opremo smo pospravili v nahrbtnik, pri
avtu smo bili, kot bi mignil in tudi vreme je zdržalo, dokler se nismo pričeli
vozit. Aja, po poti domov smo se vsi strinjali, da je blo fajn in da bomo še
kdaj šli skupaj plazat, torej en Polutnik in 3je Knezi.
Gregor Knez |
