ZIMSKI TEČAJ 2017
V soboto, 23. decembra 2017, se nas je 22 članov AO Celje-Matica zbralo na zasneženem Okrešlju, kjer je bil pod mogočnimi ostenji Turske gore, Rink in Mrzle gore organiziran letošnji zimski tečaj. Udeleženci tečaja smo se na prizorišču razdelili v štiri manjše skupine in pričeli s spoznavanjem (ali obnavljanjem) veščin zimske tehnike. Gašper nam je predstavil značilnosti snežnega plazu, delovanje žolne in uporabo sonde, Marjeta izdelavo sidrišč s cepinoma in spust ob vrvi, Dani pa gibanje naveze v zimskih razmerah. Ko nas je v dopoldanski senci že začelo malo zebsti, smo se vsi pošteno ogreli pri Branetu, saj je bil vsak primoran v sneg izkopati večjo luknjo in v njej preveriti kakovost snežnih plasti. Potem, ko so se na vseh štirih točkah izmenjale vse skupine, nas je o pravilni hoji z derezami in zaustavljanju padcev s cepinom nazadnje poučil še Juš. Našo pozornost in zavzetost pri praktičnem usvajanju veščin so občasno prekinjali le manjši snežni plazovi, ki so se prožili s soncem obsijanih pobočij Mrzle gore. Po formalnem zaključku tečaja v zgodnjih popoldanskih urah smo se nato radi skupaj podali v toplo zavetje Frischaufovega doma, kjer smo se okrepčali in v prijetnem vzdušju nadaljevali naše druženje. Čas je naglo mineval, nekaj članov se je poslovilo in se odpravilo v dolino, ostali pa smo v koči prespali z željo, da osvojeno znanje preizkusimo naslednji dan še na skupni turi. Zimski tečaj 2017 je odlično uspel, za kar gre zahvala vsem udeležencem, še posebno pa prizadevnim »mentorjem« in izkušenim alpinistom Branetu, Daniju, Gašperju, Jušu in Marjeti.
SKUPNA ZIMSKA TURA NA TURSKO GORO
Letošnja skupna zimska tura AO Celje-Matica je bila organizirana na predpraznično nedeljo, 24. decembra. Obetal se je lep, a skoraj pretopel dan za ta čas. Malo pred osmo zjutraj se nas je devet članov celjskega AO-ja iz Okrešlja odpravilo proti Turski gori. Sneg na poti je bil precej mehak, zato se nam je večkrat vdrlo do kolen, kar je oteževalo naše napredovanje. Ko smo naposled prigazili do vhoda v Turski žleb, smo si namestili dereze in čelade, pohodne palice pa zamenjali za cepin. Previdno smo nadaljevali in se počasi vzpenjali. Ob tem so nas večkrat zadeli padajoči zbiti kosi snega, ki so se kotalili po pobočju. Po izstopu iz temnega žleba nas je obsijalo sonce, prijetna toplota pa je vabila, da smo si na tem mestu najprej odpočili in se okrepčali, nato pa pot nadaljevali do vrha 2251 m visoke Turske gore. Tu smo se navkljub čudovitim razgledom, ki so se je ponujali na vseh straneh, zaradi mrzlega vetra le na kratko pomudili. Nazaj proti Okrešlju smo sestopili po isti poti, ob tem pa uspešno premostili tako posamezne ledene zaplate kot tudi omehčan sneg; na poti smo srečali tudi več smučarjev, ki so dan izkoristili za turno smuko. Naše skupno druženje tega dne smo popoldne zaključili v zavetišču GRS na Okrešlju, nato je sledil povratek v dolino do Logarskega kota, kjer smo parkirali avtomobile. Dobro izkoriščen dan smo sklenili kar se da hitro ponoviti.
Janja Jedlovčnik |
