Nič na tem svetu, z izjemo smrti, ni gotovo. Če ti je namenjeno, ti je namenjeno. Tako je bilo vse do zadnjega dne tudi z našim plezalnim vikendom. Vremenska napoved je ves teden pretila z raznimi neprilikami, nič kaj ugodnimi za plezanje. Na četrtkovem sestanku je padla kocka in z njo odločitev, v Vipavo se gre pa četudi samo v osmico.
Sobota 13.4
Zunaj je bilo sivo, turobno jutro, Sašo je nervozen gledal vreme in je bil tik pred tem, da celotno zadevo odpove. Prepozno, z Danijem sva v gasilskem kombiju že drvela proti Celju na zborno mesto. Zbrali smo vso nujno in manj nujno opremo, se razporedili po vozilih in krenili na pot. Seveda ni bilo dovolj, da se je proti nam zarotilo vreme, očitno nam je moral polena pod noge metati tudi DARS, ki je ravno v soboto zjutraj moral podirati cestninsko postajo. Po »krajšem« spoznavanju savinjskih stranpoti smo končno bili zopet na avtocesti in v polnem pogonu proti primorski. Med vožnjo smo se porazdelili v naveze, opravili hitri krepčilni postanek v Postojni in okoli enajstih bili pod stenami Gradiške ture. Burja je za silo pregnala slabo vreme in razmere so dejansko začele zgledati še kar spodobne. Misli o primorskih osmicah so hitro zamenjale tiste o osmicah v naših plezalnih pasovih. Zaplezali smo v smeri, skala je bila lepa, suha, hrapava, skratka primorska. Tečajniki smo pridno lezli za našimi bolj izkušenimi kolegi in kolegicami in si utirali prve korake v svet dolgih večraztežajnih smeri. Lepa plezarija, nič kaj težke smeri, ravno prav za uvod, da smo lahko zbrano absorbirali praktično znanje o gibanju naveze, nameščanju vmesnega varovanja, izdelavi sidrišč ipd. Nekje okoli šeste ure, po treh preplezanih smereh, smo zaključili s plezanjem za prvi dan. Katja in Dani sta med sestopom nabrala pristne divje primorske šparglje in klope, ki smo jih naslednji dan imeli za zajtrk (op.a. klopov ne). Po hitri analizi dneva, smo se namestili na skednju, ki je bil naše prenočišče. Ker nas je lakota že pošteno grabila, smo se po hitrem postopku razpakirali, nato pa odpravili v t.i. osmico na turistični kmetiji Birsa. Ko smo prestopili prag so nas takoj prestrašili z rezervacijo, kar se je k sreči izkazalo zgolj za hudomušno šalo »padrinota«. Bolj kot neslana šala, nam je bilo všeč povabilo v klet in degustacija (glej slikovno gradivo). V družbi dobrih ljudi, jedi in knjig je večer (pre)hitro minil. V kampu pod skednjem smo še mali predebatirali in analizirali dogodke dneva. Ob tej priložnosti se zahvaljujem Bogdanu Balohu za debelo knjigo, ki nam jo je kljub njegovi odsotnosti dobrodušno dal za popotnico. Kljub obsežnosti se je izkazala za lahkotno branje, vendar pa je ena tistih knjig za katero človek rabi nekaj časa da jo predela in katere vsebina pride za teboj šele kasneje.
Nedelja 14.4
Zaradi slabega vremena, divjega zavijanja burje ter intenzivnega branja prejšnjo noč, smo vstajanje to jutro malce zamaknili. Po gurmanski omleti s šparglji smo bili nekje proti dvanajsti zopet pod ostenjem Gradiške ture. Vreme se je občutno popravilo. Zaradi odhodov in prihodov nekaterih članov so se naveze nekoliko pomešale. Tudi ta dan smo se držali bolj ali manj podobnih smeri. Prva smer je bila Raz stebra, lepa razgledna smer, z nekoliko bolj zahtevnim raztežajem vmes, v katerem, moram priznati, sem malo »švicnil« in dobro začutil podlahti. Ker seveda to ni bilo dovolj je bilo potrebno splezat še eno smer. Če sem prejšnjo smer še nekako »pregural«, me je Ciklamen že v drugem raztežaju postavila na svoje mestu, dokončno pa je z menoj obračunala in mi dala piti tinte v tretjem raztežaju, kjer sem se na detajlu moral vleči za komplete, malo prusikariti, izdatno preklinjati in kar je še podobnih tehničnih manevrov, skratka A0. Neuspeli boj bom pripisal utrujenosti, ciklam pa od vikenda dalje ne maram več. Ciklamen, na svidenje v naslednji vojni! Po ekspresni vožnji domov, je sledil še hiter posvet v zadnji postojanki pri Privošnik. Konec dober, vse dobro! Preživeli smo vsi, očitno nam je bilo ta vikend to namenjeno.
Zahvale
- Sašo – za organizacijo
- PGD Drešinja vas – za posojen kombi
- Nika in Blaž – za jajca in pripravo zajtrka
- Dani – za vožnjo
- Vsi ostali – za dobro družbo
Aljaž Stepišnik |
