Pa smo jih le dočakali, letošnje izpite iz zimske tehnike. Po nekaj jutranjega godrnjanja zakaj nam je treba tako zgodaj vstajat, smo se odpravili proti Logarski dolini. Rukzaki so kipeli od vrvi, matičark, derez, cepinov, prusikov, gurten, toplih oblačil, čelade in okrepčil. Potem pa še te večne dileme, a vzeti s sabo še sixpack zelenega zlata. In tako smo se natovorjeni s težkimi rukzaki povzpeli mimo ikoničnega slapu Rinka vse do GRS koče na Okrešlju, kjer smo imeli zbor ob 8 uri zjutraj.
Vsi zbrani smo se podali v smer Savinjskega sedla, v iskanje primernega prostora, kjer bi bilo dovolj snega. Razporedili smo se v skupine in šli veselo na delo. Na različnih točkah so nas že čakali inštruktorji. Opravili smo prerez snežne odeje in preizkus trdnosti, gibanje naveze v snežnih razmerah, opravili spust na dveh cepinih, pokazali uporabo derez in cepina ter zaustavljanje s cepinom, izdelali smo snežni krožnik ter na njem izvedli spust, pripravili smo ledeniško navezo in prikazali reševanje iz ledeniške razpoke, za češnjico na vrhu torte pa smo opravili še iskanje zasutega v snežnem plazu (na srečo samo zasuto vrečko) s pomočjo lavinskega trojčka. Med izvajanjem nas je ves čas obiskoval sonček in poskrbel, da nam je bilo vroče in da nam je mokri sneg odlično močil oblačila.
Po treh parih premočenih rokavic, smo se z nasmeškom na obrazu podali nazaj proti Okrešlju, kjer smo dogodek sklenili še s krajšim poročilom in golažem izpod rok pridnih punc. Na poti nazaj v dolino pa nas je pospremil še rahel dežek in bili smo sveže očedeni ter pripravljeni na zaključek dneva v priljubljeni okrepčevalnici.
Foto: Iris Polutnik, Sašo Sotlar, Marko Mavri |
