DOMOV > GALERIJA FOTOGRAFIJ > Tabor Paklenica, AO Celje Matica (18.06.2021-27.06.2021, kamp Vesna)

Tabor Paklenica, AO Celje Matica (18.06.2021-27.06.2021, kamp Vesna)

Ogledov: 433

Kaj nam pa morejo! Kot vsako leto do sedaj je bil tudi letos organiziran tradicionalni družinski tabor v Paklenici. Najbolj zagnani so pričeli dopustovati že s petkom, nekaj padalcev pa nas je prišlo čez teden in kasneje za podaljšan praznični vikend. Kljub vročini nas je 37 negativcev (hehe C-19) v ranih jutranjih urah pridno nabiralo smeri – skupno 77, nato pa smo se hladili v tolmunčkih, pri Dinkotu in v morju (kar v tem zaporedju). Komarji so bili letos do nas usmiljeni, prav tako tudi Vesna, ki je na peč naložila kakšno drvo več in nas razvajala s toplo vodo. Skupna kuhinja je pokala od dobrot, voda v morju je bila slana, ob večerih pa smo s petjem pridno kratili spanec drugim v kampu. Pridobili smo nekaj modric, si odplezali blazinice na prstih, se smejali na vsa usta, napenjali možgane pri reševanju križank, domov pa odnesli veliko lepih spominov, novih izkušenj in željo po še!

 

Hvala Patriciji za uspešno organizacijo in tudi vsem članom, ki so poskrbeli da smo se tečajniki dobro naplezali.

 

Katja Podpečan

avtorji fotografij: Anja Ulaga, Katja Podpečan, Blaž Hribar, Luka Krajnc, Peter Burger, Rok Dečman

 

Vtisi tečajnikov

Katja Podpečan: Paklenica 2021 … Ufff, kje naj začnem? Paklenica se je za nas tečajnike slišala kot obljubljena dežela. Plezanje, druženje, morje, Dinko. Ko so drugi z navdušenjem pripovedovali o taborih preteklih let si je bilo kar težko predstavljati kaj Pakla dejansko pomeni – vse dokler je nisem doživela sama. Dnevi se med sabo niso kaj preveč razlikovali. Začetek dneva je zaradi visokih temperatur predstavljalo zgodnje vstajanje, pripravo opreme in odhod v park, vstopanje v smer, plezanje, sestop, vstop v novo smer, sestop, pivo ter hlajenje v tolmunčkih. Sledila je vrnitev v kamp, skupno kosilo, deljenje vtisov o preplezanih smereh ter odhod na plažo. Ob večerih še kratek sestanek, kjer smo zapisali preplezane smeri, določili naveze za naslednji dan in se organizirali za kosilo, nato pa klepet, ki ga je po navadi prekinilo igranje na kitaro in petje (tega so seveda bili deležni tudi prebivalci sosednjih kampov). Če bi morala ob koncu tedna potegniti črto s plusi in minusi bi se del s pozitivo napolnil v hipu. Družba, smeh, lepe smeri, razgledi, Dinko, topla voda v kampu (!!!), plaža, morje, škržati, … skratka vse kar potrebuješ za popoln dopust. Kar najbolj obžalujem pa je le to, da se mi tabora ni uspelo udeležiti vseh deset dni. Popravim naslednje leto! Wink

 

Anja Ulaga: Izpiti iz vrvne tehnike so narejeni in napočil je čas za Paklenico in plezalno atmosfero. Malo s cmokom v grlu in z vprašanjem kaj bom sploh delala toliko dni v Paklenici, si preventivno spakiram kolo in tekaške copate, da mi le ne bo dolgčas. Za odlično uverturo in spoznavanje s Pakleniško skalo sta poskrbela Nika in Blaž, v Tinin smeri in Flex & Rex. Že naslednji dan sem skupaj z Uršo iskala nezlizane stopke in oprimke po smeri Karabore, na plati pa sem spoznala kako odletiš, če se ti zatrese noga. Za več brezskrbne uživancije pa je nato poskrbela Danaja. In že je bil tukaj petek ter srečanje s kaminskim plezanje v Centralnem kaminom za Branetom in Polono, kar naenkrat spoznam, da je že tretji dan plezarije za mano in kar ni mi še do počivanja in poganjanja pedal kolesa - no razen iz kampa do parkirišča Paklenice. Po prepeti noči se v soboto zjutraj odpravimo v Aigor skupaj z Antonom in Matejem Artnakom, večer pa zaključim z Laško navezo z Matejem Knezom, Antonom Drolecem v smeri Oprosti mi pape ob zahajajočem soncu, pogledu na morje in z nasmehom na obrazu kako vse lepo prehitro mine. Paklenica me je prevzela tako s plezarijo, tolmunčkanjem, morjem in plavanjem ter odlično motivirano družbo, ki ti da energije. Ostajajo prekrasni spomini.

 

Peter Burger: Prvič v paklenici, ni razočarala. Vsi so govorili da je nora plezarija, niso pretiravali. Res je bilo fajn. Super družba, fajna skala, tolmunčki za rehabilitacijo po plezanju so čisto na mestu. Popoldan malo lenarjenja, plaža, morje, Dinko.... se kar hitro privadiš. Iz skupne kuhinje so vsak dan prihajale dobrote, tako da lačni tudi nismo bili. Rahlo nas je presenetila vročina, ampak tudi to smo rešili z zgodnejšimi odhodi v kanjon. Res dober, in plezalno uspešen dopust.

 

 





 




 




 




 




 
Komentarji - vidni samo prijavljenim!
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

 Pozabljeno geslo

Spletne strani s podatki o vremenu in razmerah