Ko temperature padejo pod nič in je Okrešelj bel je čas za obnovitev zimske tehnike odseka AO Matica Celje. V soboto 15.1.2022 smo v zgodnjih jutranjih urah oprtali nahrbtnike s potrebno opremo in odkorakali še s čelkami iz parkirišča Pri domu planincev do tovorne žičnice, kjer smo se razbremenili nekaj kg in s hitrejšim tempom zagrizli v kolena do GRS hiše na Okrešlja, kjer so nas že čakali inštruktorji. Sledil je hitri test, da bi morebitne pozitivčke izločili in že smo se odpravili proti Zaspanemu hribu, kjer so nas razdelili v skupine.
Moram povedat, da sem letos še bolj uživala, kot lani, saj sem letos lansko pridobljeno znanje lahko samo še nadgradila in obnovila. Spoznala sem katere manevre še moram tudi izpopolnit. Tako tečajniki kot mlajši pripravniki smo se pomikali po naslednjih točkah: sidrišča in gibanje naveze, s sidrišča za spust v snegu, gibanje v zimskih razmerah – uporaba cepinov in dereze, preizkus snežne odeje in uporaba lavinske opreme – iskanje ponesrečenca. Poleg nas so določene točke obiskali tudi člani varne hoje v gore. Po končani delavnici, so nekateri izmed udeležencev odšli lovit sončni zahod skozi žleb Turske gore, preostali smo sestopili do GRS hiše, kjer se je pripravljal topel obrok, in nekateri tudi sestopili v dolino. Sama sicer malo z dolgim nosom, ker me je seveda mikal skupni vzpon naslednji dan, ampak zaradi vidnih znakov da mi malo zdravje šepa sem sestopila Naslednji dan so se preostali člani podali po sestopni grapi na Koroško Rinki in Ledinski vrh.
Jaz pa sem se na srečo prebudila zdrava, povabilo prijatelja Marka iz AO Kamnik, me je naredilo še bolj zdravo, sklenila sva da se zapeljeva do Maltatala preverit ledne razmere. Seveda nisva morala opazovat le na daleč, odločila sva se, da kljub tankemu ledu in velikemu pomanjkanju le tega v začetnem delu, poizkušava ta mix »pregrizit«, saj je Marko rekel, da definitivno zgoraj obeta. Imel je prav - po slabem začetku, se nama odpre čudovit razgled na zaledenel slap višje. No do tiste nedelje še nisem imela možnosti pridobit znanja iz ledne tehnike. Sem jo pa tako pridobila direktno na terenu. Naučila sem se kako je potrebno pravilno namestit ledni vijak. Malo sem dvomila o kvaliteti ledu, ampak mi je razložil, da je v led namestila 22 cm vijak, in to je znak, da je debelina ledu ustrezna in led je kakovosten, pokazal mi je kako se naredi primerno sidrišče, kadar ni bilo moč varovat na drevo. In da mora bit sidrišče varno, da ne bo direktno pod vpadnico napredujočega plezalca, s tem se bom izognila lednim pozdravom iz višin. Pridobila sem informacije kako naj zabodem cepin v led in kako si naj morebitne nastale krožnike najprej počistim, da se mi led ne odkruši, večkrat mi je pokazal kako naj spustim peto, da bodo tudi meča lahko počivala in da naj vsak ledni vijak ko odstranim očistim, da ne zmrzne led v njem. Koliko informacij kar naenkrat, res sem se trudila sledit in upoštevat. Slap je bil do tiste nedelje še nedotaknjen, nikjer sledi zabodenih cepinov in stopk. Iz metra v meter se mi je risal večji nasmeh, na koncu preplezanega slapu, ko naju je čakal samo še abzajl, kar nisem mogla dojet kakšna ledna pravljica je za nama.
Povzamem lahko, da je za mano neverjetno dober vikend, poln novega zimskega znanja, sedaj pa komaj čakam da grem v lov za ledenim kraljestvom in vse pridobljene informacije utrdim v praksi. Hvala vsem alpinistom in inštruktorjem za podano znanje, vsem tečajnikom, mlajšim pripravnikom za odlično vzdušje in Marku za vodenje v slapu.
Anja Ulaga
Tečajniki smo se že v zgodnjih jutranjih urah zbrali na parkirišču doma planincev in se odpravili na pot proti Okrešlju. Po približno eni ure hoje smo prišli do GRS koče, kjer so nas že čakali inštruktorji. Po opravljenih hitrih testih, pa smo pot nadaljevali do mesta, kjer se je izvajal zimski tečaj. Že kmalu po prihodu na delovišče, smo ugotovili da, so snežne razmere slabe, vendar smo kljub temu nadaljevali. Učili smo se gibanja naveze, sidrišče za spust v snegu, gibanje v zimskih razmerah, preizkus snežne odeje in uporabo lavinske opreme. Inštruktorji so stvari dobro razložli. Po končanem tečaju, se je večina vrnila v GRS kočo na kosilo, nekaj se nas je pa odpravilo proti turskem žlebu. Skupina tečajnikov varne hoje, se je zaradi malo zahtevnejših razmer obrnila, tako sma pot na Tursko goro nadaljevala le jaz in Aljoša. Na vrhu naju je pričakal eden lepših sončnih zadhodev. Po vrnitvi, smo preostanek dneva preživeli v družbi, se zabavali in poslušali zanimive zgodbe odprav, ki se jih je odeležil Jože Zupan. Po neprespani noči smo se naslednji dan, že zgodaj odpravili na pot proti Ledinskemu vrhu. Tečajniki alpinistične šole skozi izstopno grapo v križu, varne hoje pa čez savinjsko sedlo. Sledilo je še kosilo v koči in tako se je naš zimski tečaj zaključil. Kljub temu, da so bile snežne razmere slabe, je bil tečaj dobro izveden in nepozaben, najbolj mi bo pa v spominu ostalo samo druženje in zgodbe, ki jih je pripovedoval Juš.
Nejc Kralj
Ta vikend (15. in 16. 1. 2022) smo končno dočakali praktični del tečaja varnega gibanja v gorah. Do zdaj smo vse od oktobra vsak četrtek vneto poslušali kakšno opremo potrebujemo, kako se pripravimo na turo, kako se gibamo v snegu, kakšne so nevarnosti v gorah, koliko hrane potrebujemo … skratka, teorijo smo načeloma obvladali. Vreme je bilo kot naročeno, testi na Covid negativni, tako da smo lahko brez skrbi povezali teorijo še s prakso. Na Okrešlju smo preizkusili snežno odejo, se v primeru iskanja ponesrečenca naučili uporabljati lavinsko opremo ter uporabljati cepin in dereze. Ko smo se učili zaustavljati s cepinom in nas je neslo kot hudič, smo se vsi kar zabavali, vendar naslednji dan ni bilo nobenemu več smešno, ko smo se vzpenjali na Ledinski vrh. Takrat smo razmišljali le o tem, kaj smo se naučili, kako bomo zabili cepin in kako pravilno stopili, da nas ne odnese.
Na tečaj sem se prijavila predvsem zato, ker obožujem gore, vendar pa imam strah pred prepadi in zdrsi. Vem, da s tem, ko se učim, bolj zaupam vase in nenazadnje tudi v opremo.
Skratka, izredno uporaben tečaj, inštruktorji in alpinisti pa polni znanja in poleg vsega še zabavni. Priporočam vsakemu in že razmišljam, da bi jih vprašala, ali imajo morda še nadaljevalni tečaj varnega gibanja v gorah
Božena Petrušič |
