Pisal se je 24. kimavec leta gospodovega 2022. Enajsterica pogumnih mož se je navsezgodaj odpravila iz baznega tabora v Celju s ciljem preveriti število čarovnic na Kleku, kjer se po Valvasorjem izročilu te zbirajo v nevihtnih nočeh. Po postanku v taboru 2 (beri: bencinska za Krškem), kjer smo skovali jurišni načrt, smo okoli devete ure krenili s parkirišča proti koči, ki se nahaja na planotici približno 20 minut pod vrhom. Ker smo predvidevali, da bi nas na normalki lahko z raznimi neprilikami presenetile čarovnice, smo se ne vrh odpravili kar preko zanimive južne stene. Vsaka naveza je ubrala svojo smer, omladinci Matjaž, Vasja in moja malenkost smo jo mahnili po Omladinski, Jan in Mare po HPD 90 in ker to ni bilo dovolj, še nato za nami po Omladinski, Pero in Špeh po nečem težkem, ni važno, Nejc in Muri pa sta plezala nekje vmes. Vzpon dneva pa je pripadel Balohu in Matotu, ki sta baje plezala Cepinaško smer, kjer sta se spopadla s strmimi, mestoma previsnimi travami in krušljivimi kamini, hkrati je bila to edina smer, kjer je tisti dan zapel klin, ostale smeri so bile sicer dobro opremljene. Na koncu sta se zedinila, da je smer verjetno bolj užitna v zimskih razmerah, kot sicer morda namiguje tudi ime smeri. Vsekakor vzpon, ki se lahko primerja s slavnim podvigom v Wisiakovi smeri v Steni. Če kdo iz uredništva Celjana bere to poročilo, se lahko obrne name za več informacij o tej epopeji, ki se bo nedvomno zapisala v zgodovino celjskega alpinizma.
Da na hitro povzamem to poročilo, čarovnic nismo našli, žar je bil odličen, oskrbnik tudi, z izjemo par nočnih ur, ko je bil iz neznanih vzrokov nekaj nejevoljen. Spoznali smo tudi, da je med nami tudi nekaj talentiranih gimnastičarjev in akrobatov. K sreči smo se do tega spoznanja prikopali brez poškodb. Edina kritika in velik črni madež tega vikenda, kar žal moram izpostaviti, je absolutno pomanjkanje piva, ki ga je zmanjkalo še preden je zvon v Ogulinu odbil polnoč. Nezaslišano!
Ker je vreme naslednje jutro odlično sodelovalo, smo se lahko dobro naspani v deževnem jutru ležerno vrnili v naš bazni tabor. Če potegnem črto, mislim da je tabor odlično uspel, tako da vse pohvale Vasji za organizacijo. Veseli me, da so se tabora udeležili tudi člani, ki jih sicer redkeje vidim, v bodoče pa si lahko želim le še več udeležencev iz vrst stare pa tudi srednje garde. Fantje nasvidenje v naslednji vojni! |
