DOMOV > GALERIJA FOTOGRAFIJ > 3. tradicionalni Adventure race

3. tradicionalni Adventure race

Avtor: Jernej Gal, Ogledov: 1646

 

Lepe sončne sobote, ki je nosila pridih hladnejše jeseni, je na bližnji Čreti potekal tretji (tradicionalni?) Adventure Race, ki ga je organiziral Vasja. Prijavilo se je deset tekmovalcev – enajsti je tekmovanje žal moral predčasno zapustiti – ki je tvorilo pet ekipnih dvojic. Žrebanje parov je potekalo nekaj dni prej na društvenem sestanku pri Povšetih in nanizalo naslednje ekipne dvojice: Alja in Luigi, Katja in Jan, Jernej in Lev, Sašo in Peter U. ter nenazadnje Doroteja in Peter B.

 

Zbor je bil zjutraj ob 9:45 na parkirišču pod Domom na Čreti. Ker smo vedeli, da nas čaka pestro in moči terjajoče tekmovanje, se nas je večina na štart pripeljala z avtomobili, le najnadebudnejši so mislili, da se na dirki ne bodo dovolj ogreli in so se raje iz doline odpravili kar s kolesom. Med njimi je bil le Lev. Res korajžno.

Ko smo bili vsi zbrani in pripravljeni, smo nestrpno čakali 10. uro, ki je naznanila začetek tekmovanja. Ekipe so štartale v razmiku petih minut, prva pa sta začela Sašo in Peter U, ki sta pogumno zdrvela proti prvi postojanki, sektorju Domačica. Druga sva bila na vrsti jaz in Lev, nato Katja in Jan, Alja in Luigi ter Doroteja in Peter B.

 

V Domačici, kjer sta nas pričakala Anja in Matjaž, je vsaka ekipa morala splezati vsaj dve smeri in največ štiri, večja težavnost pa je prinesla večji odbitek časa. Z Levom se raje nisva predolgo obirala in splezala preprost 5a za dobre tri minute odbitka, medtem ko se je Peter B. odločil kar za krepak 6c – z Dorotejo sta na plezanju nabrala kar 18 minut odbitka. Po (napornem) plezanju je vsak za popestritev dobil tudi kakšen keks Domaćice in nato stekel malo gor malo dol nazaj do parkirišča, kjer se je hitro znebil odvečne plezalne opreme, skočil na kolo in odhitel navzgor v makadamski klanec.

 

Pot je sprva vodila po lepi vzpenjajoči cesti in se je kmalu za ovinkom pričenjala spuščati precej daleč navzdol do doma planincev Farbanca. Tam sta nas čakala vedoželjna Vasja in Zdravc z našo drugo nalogo: izdelavo vozlov. Vsak izmed tekmovalcev je moral pokazati en vozel in vsak vozel je prinesel odbitne točke. Kot se je izkazalo, nas večina vozle obvlada, se pa najde tudi kakšen kandidat, ki mu (najlonski) vozel povzroča preglavice. Po hitrem požirku nečesa tekočega, smo se s kolesi spustili še malce navzdol, nato pa nas je pot vedno strmeje vodila navzgor po makadamu. Prvi ovinki nam še niso spili moči, ko pa je prišel ta glavni 15-stopinjski klanec, pa nas je večina elegantno splezala s kolesa in se do milejšega klanca odpravila pogumno peš.

 

Višje gor smo se peljali mimo nekaj kmetij in naposled prišli do cerkve svete Matere božje in Nikovih peklenskih vprašanj o občini Vransko, kjer smo si srečo krojili sami, ko smo si od ena do deset izbrali vsak eno vprašanje. Izvedeli smo, da Čreta nima 430 prebivalcev (plus/minus 400) in da v grbu vran sedi na veji prikrajšanega smrekovega debla. Vsak pravilen odgovor nam je seveda prinesel odbitne minute. Po nabiranju znanja sta se obe moški ekipi stekli vpisat v planinsko knjigo na bližnjo Grmado, česar ekipam s puncami ni bilo treba.

 

Nato smo šli spet na kolo in nazaj po isti poti ter vse do podružnične cerkve sv. Katarine Aleksandrijske, kjer je Polona pod Branetovim nadzorom posnela nekaj precej zanimivih fotografij kandidatov po načelu »najboljša fotografija prinese največ odbitnih minut«. Po fotošutingu pa je ostala le še ena postojanka – cilj na planinskem domu na Čreti.

 

Na cilj, kjer so ob pivu uživali Vasja, Zdravc, Matjaž in Anja, sva prva prispela midva z Levom, čeprav sva že prej na poti srečala Sašota in Petra U., ki sta takrat bila kar nekaj minut pred nama, vendar sta, glej ga zlomka, v zadnjem odseku poti napačno zavila in si nakopala kazenski krog. Na cilj sta tako prišla nekaj minut za nama. Tretja sta na cilj prispela Katja in Jan, nekaj minut za njima pa še Alja in Luigi, petega para pa še kar ni bilo. Naposled sta Doroteja in Peter B. le poklicala z druge strani hriba, saj sta ob nesporazumu napačno zavila proti Nazarjem – čakal ju je še dolg vzpon nazaj na pravo pot, zaradi česar sta tudi izpustila nalogo pri Nikotu in raje šla neposredno proti cilju.

 

Njun zaostanek je žal bil znaten, vendar sta kljub utrujenosti na cilju pokazala dobro voljo, Doroteja pa je izjavila, »Čeprav vem, da sem bila na napačni poti, ne bom šla več nazaj gor. Grem raje dol.« Mislim, da si zasluži majico.

 

Ko smo se vsi zbrali pri domu, nas je Vasja povabil na piknik domov k sebi v Orlo vas, kjer je po tehtnih seštevkih in ulomkih odbitnih minut razglasil rezultate. Šlo je tesneje, kot je pričakoval: na prvem mestu sva bila midva z Levom, tri minute za nama Katja in Jan, par minut za njima Sašo in Peter U, nato Alja in Luigi, za na konec pa še Doroteja in Peter B. Za popestritev pa so nas prišli še pozdravit Ronja, Aljaž in Alenka. In tudi Baloh.

 

 





 




 




 

Komentarji - vidni samo prijavljenim!
 
VSTOP ZA ČLANE
Uporabnik:

Geslo:
 zapomni si me

 Pozabljeno geslo

Spletne strani s podatki o vremenu in razmerah