Iz Istrskega tabora je nastal poltabor oziroma enodnevni plezalni izlet v Črni Kal. Recimo, da smo glede vremena delovali slovenceljsko zadržano: bolje vrabec v roki kot golob na strehi, in v nedeljo smo zares dobili vrabca, medtem ko nam je golob v soboto odletel. In recimo, ker v resnici nismo prav nič slovenceljsko zadržani, da je bil ta izlet le uvertura na spomladanski plezalni juriš. Obeti so namreč dobri in kažejo se že januarja. Bilo nas je 12, najmlajši je imel menda le štiri leta in kakšen mesec več, o najstarejšem se ne ve podatkov. Preplezali smo okoli sto smeri, začeli zarana (zarana v frikovskem pomenu in ne alpinističnem), ko so se nad Črnim Kalom še zgrinjali oblaki z zahoda. Tako smo občutili nekaj mrzle skale in ozračja, a potem se je nebo nad nami popolnoma razjasnilo in občutek je bil zelo devitaminski, zlizana skala pa prav tako ni preveč motila ob tako dobrih razmerah v zraku.
Da se ne hvalimo ponovno o dobri družbi in fajn dnevu, ker drugače s tako zasedbo pač ne gre. Gneče res ni bilo, delali smo si jo večinoma le sami.
Bili smo Simon, Romana, Sašo S., Alja, Sašo O., Tina, Miha, Vid, Matjaž, Urša, Damjan, Katja
Katja Petrovec |
