GREAT TOWER 2004

Alpinistična odprava

GREAT TOWER 2004  

poročilo

    1.       Geografija - dolina Nangma - Karakoram   Dolina Nangma leži geografsko gledano v Karakorumu v Islamski republiki Pakistan. Ime je dobila po planini, kjer domačini že od nekdaj pasejo živino. Dolina je precej zelena, kar je v Karakorumu prava redkost. Prevladuje nizko listnato drevje, višje pa trava. Na severu dolino omejuje greben, ki se razteza od Lobsang Peaka (cca 5700 m), v smeri vzhod-zahod preko Drifike (6447 m), Kote 5944 m, Kapure (6566 m), K6 West (7040 m) do K6 main (7281 m).  Na vzhodu in jugu pa dolino zapira greben, ki se začenja na K6 Main (7281 m) in nadaljuje preko Jonono Towers (cca 5500 m), Kote 5800 m, Great Towerja ali Shingu Charpe (5800 m) do Marthak Peak (cca 5600 m). V zatrepu doline je ledenik Nangma, iz katerega proti zahodu odteka istoimenovana reka, ki se v vasi Kande (cca 2900 m) izliva v reko Hushe. Obsežnejši ledenik je tudi pod jugozahodno steno Drifike (6447 m) in pod vzhodno steno Shingu Charpe (tudi Great Tower, 5800 m). V dolini je veliko granitnih stolpov, ki so nastali na stranskih grebenih, ki se spuščajo v smeri sever-jug iz obrobja proti središču doline. Tako je v nekakšnem podaljšku južnega grebena Drifike (6447 m) Brank Zang (cca 4800 m). Iz grebena med Koto 5944 m in Kapuro (6566 m) se proti jugu spušča greben, kjer so Amin Brakk (cca 5900 m), Nawas Brakk (cca 5700 m), Karkom Brakk (cca 4900 m), Denbor Brakk (4800 m), nekoliko bolj zahodno pa še Changi Towers (cca 5300 m). Na južni strani doline se iz grebena med Shingu Charpo (tudi Great Tower, 5800 m) in Koto 5800 m, proti severu spušča greben, ki se zaključi z Green Tower (cca 4500 m) in No Name Walls (cca 4500 m). V dolini je kar nekaj skalnih stolpov in izrazitih vrhov, ki nimajo imena.   Skala v dolini ni tako zelo dobra za plezanje, kot izgleda na prvi pogled. Nižje je precej poraščena. Poči so porasle v glavnem s travo in manjšim drevjem. Poleg poraščenosti je granit včasih precej drobljiv. Ponavadi je potrebno pred nameščanjem varoval s kladivom očistiti drobljivi sloj, kar je lahko precej zamudno.  

2.       Kratka zgodovina plezanja v dolini Nangma in letošnje dogajanje   Prvi poizkusi v dolini so v šestdesetih letih veljali v glavnem takrat še deviškemu in po prepričanju nekaterih nepreplezljivemu K6. Leta 1970 uspe vzpon Avstijcem (Gerhard Haberl, Edi Koblmuller, Gerd Pressel in Christian von der Hecken) po južnem grebenu. To je do sedaj tudi edini vzpon na ta vrh. Dolina je nato bolj ali manj samevala v devetdesetih letih pa so plezalce začele zanimati velike skalne stene, ki jih je v dolini na pretek. Začeli so se poizkusi in vzponi, na večje tamkajšnje granitne stolpe v t.i. big wall stilu. Fiksirajo se vrvi, postavljajo se  portaledge tabori ipd.  Od leta 1998 dalje so preplezani: -          Brank Zang , južna stena,  smer Ramchikor, Libby Peter in Louise Thomas, leta 1998, Britanska E3, 5c in A2, 19 raztežajev, 14 dni a ne do vrha. Isti plezalci splezajo na vrh nekaj dni kasneje po lahkem severnem grebenu. Sedaj je v steni najmanj pet smeri in Brank Zang je najbolj obdelan stolp v dolini, čeprav se tudi tukaj še najde kakšna lepa nepreplezana linija. -          Denbor Brakk, prvi vzpon na vrh po smeri Gentian Traverse, Libby Peter, Louise Thomas, leta 1998, PD. Njegova strma zahodna stena je čakala na vzpon do leta 2001. Poljaka Krzysztof Belczynski in Marcin Tomaszewski sta zmogla Central Pillar, po smeri Dancer in the Dark, VI A3+ 5.10d, c450m. Istega leta Kanadčan Matt Maddaloni solira Right flank of Central Pillar, Against the Grain (VI, A4, V2), 13 raztežajev, 12 dni. -          Changi Tower, glavni vrh, vzhodna stena,  smer Excess Baggage, Abby Watkins, Vera Wong in Nicola Woodford, 5.10 in A2+, leta 1998. V naslednjih letih Španci dodajo še najmanj dve smeri. -          Changi Tower, severni vrh, vzhodna stena, smer Just a Quickie, New Norton in Paul Weber, 5.10 in A1, 26 raztežajev, 10 dni leta 1998. -          Nawaz Brakk, zahodna stena, Britanska smer, Steve Mayers, Louise Thomas, Mike ‘Twid' Turner, Britanska E3 in A3, 32 raztežajev,1100 m, leta 1998. -          Marpo Brakk, New Zeland Route, Watkins, Wong, Woodfort, 5.10 in A1, c250 m, leta 1998. -          Amin Brakk, Czech Express, prvi vzpon na vrh, zahodna stena, leta 1999 Marek Holecek, Filip Silhan in David Stastny. Prosto do IX, tehnika do A4, sneg 70⁰, 11 dni. Skoraj istočasno v isti steni Španci splezajo smer Sol Solet, Pep Masip, Silvia Vidal, Miguel Puigdomenech,  6c+, A5, 1650 m, 22 raztežajev, 32 dni. V zahodni steni leta 2000 nastane še ena super težka smer Namkor, Adolfo Madinabeitia, Juan Miranda (Španija), 1550m, 6b+, A5 -          Jonono Towers, Leta 1999 Andrew McCauley, Ned Norton, Paul Weber in Vera Wong uspejo splezati na višjega od dveh markantnih stolpov, ki ju domačini imenujejo Oče (tudi kralj) in sin. -          Great Tower (Shingu Charpa) zahodna stena, Korejska smer, Shin Dong-Chul, Bang Jung-Ho in Hwang Young-Soon, 5.11,A2,1500 m, July  2000, prvi vzpon na vrh.   Letos se je v dolini Nangma mudilo najmanj 8 alpinističnih odprav. Spodaj navedene informacije so lahko nepopolne ali celo netočne, ker izvirajo v glavnem iz ustnih virov in iz tistega kar smo sami videli in doživeli med našo odpravo. Poleg naše so bile v dolini še naslednje odprave:

1. Ruska odprava v zahodno steno Amin Brakk. Fiksirajo veliko vrvi, imajo portaledge camp v steni. Splezajo varianto Češke smeri, pridejo na vrh in opravijo BASE jump z vrha. Vse je nekje na internetu, vse so snemali. Zraven sta bila kar 2 snemalca itd.
2. Češka odprava Amin Brakk. Zelo skromna. Nimajo kuharja, niti nosačev do baznega tabora. Gor in dol vse znosijo sami. Razdelijo se v dve skupini. Prva skupina (dva plezalca) poizkuša v alpskem stilu preplezati vzhodno steno - neuspešno, podrobnosti ne poznam. Druga skupina (trije plezalci) poizkuša v zahodni steni Amin Brakk - neuspešno zato se preusmerijo v zahodno steno Denbor Brakk. Tu menda preplezajo novo smer pretežno prosto. Fiksirajo vrvi. Stena je visoka cca 350 m.
3. Kanadska (dva plezalca: Chris in Dave), Great Tower (Shingu Charpa). V alpskem stilu poizkušata v severnem razu. Poizkusita trikrat, najvišje prideta 24 raztežajev. Poizkušata tudi z novo smerjo v Green Tower in v južnem grebenu Denbor Brakk. Ponovita našo smer Autoban to Amsterdam (Chris na tope rope prosto, ocena verjetno okoli 6c).
4. Slovensko-Avstrijska. Janez in Ines Skok preplezata novo smer v alpskem stilu v južni steni Brank Zang (cca 650 m, 2 dni). Avstrijca ponovita to smer prosto (7b+) v enem dnevu seveda v alpskem stilu. Ines in Janez Skok v alpskem stilu preplezata tudi ledni žleb, ki vodi na enega izmed številnih Jonono Towers. Plezata v zahodni steni, smer zaključita nekaj metrov pod vrhom zaradi opasti. Vsi skupaj poizkusijo tudi v severnem razu Great Tower (Shingu Charpa).
5. Španska na Changi Tower (1 ženska + 2 fanta). Napenjali so fikse v vzhodni steni. V spodnji polovici so plezali novo smer, ki so jo nato priključili na obstoječo smer. Ko smo mi zapuščali bazo so bili 250 m pod vrhom.
6. Italijanska (Tržaška), No Name Walls, dva plezalca. Preplezata novo smer v severni steni. Fiksirata vse do zadnjega raztežaja, vsak večer se vrneta v bazo. Smer je visoka cca 400 m. Podrobnosti ne poznam.
7. Italijanska, Brank Zang. Nimam nobenih drugih informacij.
8. Španska (Baskovska), Drifika. V klasičnem himalajskem stilu nameravajo splezati preko jugovzhodne stene na vrh. Imajo fiksne vrvi, višinske nosače, itd. Odpravo predčasno prekinejo zaradi nesreče s smrtnim izidom. Podor seraka zadene navezo v spodnjem delu stene, pri čemer eden podleže poškodbam.

  Glede na to, da je eden izmed naših ciljev vključeval tudi vzpon na Drifiko (6447 m), naj na kratko opišem tudi plezalsko zgodovino tega šest-tisočaka. Gora naj bi bila po prepričanju domačinov »Prebivališče duhov«. Prvi vzpon nanjo opravijo leta 1978 Japonci. Odprava, ki jo je vodil Akiya Ashimura je preplezala severni greben (sneg in led do 50⁰ ). Bazni tabor so imeli na ledeniku Charakusa, med vzponom pa so fiksirali 200 m vrvi na najtežjih mestih. Drugi vzpon (brez dovoljenja) opravi v 80-desetih letih Britanska naveza. V alpskem stilu ponovita japonsko smer. Tretji vzpon opravi 1998 Italijanska odprava. Tudi oni se odločijo za Japonsko smer, postavijo štiri tabore in najtežja mesta opremijo z fiksnimi vrvmi. Sledijo neuspešni poizkusi. Najprej leta 2000 spodleti odpravi v japonski smeri. Danska odprava leta 2001 pa poizkuša preplezati vzhodni greben. Ker jim to ne uspe, poizkusijo z bolj direktno linijo čez severno steno, a zaradi slabih snežnih razmer obrnejo na 6200 m. Na koncu poizkusijo tudi po japonski smeri, a tudi tam ne uspejo. Edini »poizkus« oz. poizvedovalni vzpon iz doline Nangma opravijo leta 1998 Britanci. Raziščejo ledenik južno od Drifike in se povzpnejo pod njeno vznožje na 5600 m visoko sedlo.   Ne glede na vse večjo popularnost doline in vzpone, ki so bili opravljeni letos ostaja tu še precej zanimivih ciljev. Naj navedem le nekatere najbolj »zaželene«: celotno južno ostenje K6 s še neosvojenim zahodnim vrhom, Kapura z juga, vzhodna stena Amin Brakk, Lobsang Peak iz juga (okoli 2000 m stene), Marthak Peak, Great Tower (Shingu Charpa) po severnem razu ali pa preko vzhodne stene itd.

  3.       Člani odprave   Gregor Blažič, (AO Nova Gorica,), 30 let Matija Jošt - Matic, vodja odprave (AO Celje - Matica), 33 let Zlatko Koren, (AO Nova Gorica,), 30 let Vladimir Makarovič - Vlado, (AO Nova Gorica,), 30 let Husein (kuhar), 23 let  

4.       Agencija v Pakistanu   BLUE SKY TREKS & TOURS Head office: Link road, Girls High School, Kushu Bagh, P.O.Box # 642-16100 Skardu - Baltistan - Pakistan Ph: +92 333 5104985 Fax: +92 51 5584566 (Attn. 1605) E-mail: info@bluskytours.com Managing director: Gulam Muhammad   Z njimi smo sodelovali že lansko leto in tudi letos le bil njihov servis odličen. Prav tako smo imeli odličnega kuharja.  

5.       Kronološki potek odprave  

13.7.    Odhod od doma. Polet iz Benetk preko Londona v Islamabad

14.7. . Prihod v Islamabad. Položimo polog za helikoptersko reševanje, nakupujemo v Islamabadu, prevzamemo kargo. Ker letala proti Skarduju zaradi slabega vremena ne letijo se odločimo za potovanje po cesti.

15.7.    Zgodaj zjutraj začnemo vožnjo proti Skarduju, ki deloma poteka po zloglasni Karakoram Highway.

16.7.    Ob 2 uri zjutraj prispemo v Skardu in po kratkem spancu v hotelu Indus, srečamo našega kuharja Huseina. Dopoldne poizkušamo urediti podaljšanje vizumov, a odgovornega uradnika ni v službi. Popoldne nadaljujemo vožnjo do vasi Kande, kjer se utaborimo.

17.7.    Skupaj s 35 nosači opravimo pohod proti baznemu taboru. Pot je relativno kratka, saj traja le 6 ur. Bazni tabor postavimo na višini cca 3900 m, na ravnici pod Shingo Charpo (Great Tower), kjer sta že kanadska odprava (2 člana) in slovensko-avstrijska odprava (Ines in Janez Skok ter dva Avstrijca). Vreme lepo.

18.7.    Vladimir in Matic se prebudiva z želodčnimi težavami (bruhanje, driska). Ker so težave precejšnje se odločiva za kuro z antibiotiki. Zlatko in Gregor se bolje vživita v pakistansko kulinariko, zato se povzpneta pod zahodno steno Denbor Brakka, kjer je lep razgled na okolico. Dosežeta cca. 4500 m in »raziščeta« dostop na ledenik pod jugovzhodno steno Drifike.

19.7.    Vsi člani odprave se počutimo dobro. Zlatko in Gregor se povzpneta na neimenovano koto 5100 m vzhodno od Shingu Charpe (Great Tower). Od tu imata odličen pregled nad vzhodnim ostenjem Shingu Charpe. Vladimir in Matic se povzpneta na ledenik pod jugovzhodno steno Drifike in nato prečita na izrazit  greben, ki je v bistvu podaljšek južnega grebena Drifike cca 5000 m visoko. Zvečer smo vsi nazaj v Bazi. Vreme nestanovitno s plohami.

20.7.    Dan počitka. Pripravljanje opreme za večdnevni aklimatizacijski vzpon proti Drifiki. Vreme slabo, deževno.

21.7.    Vsi člani se povzpnemo do sedla na južnem grebenu Drifike. Tam na cca. 5300 m postavimo dva šotora in tu prespimo. Vreme oblačno s plohami.

22.7.    Po levi strani (t.j. v bližini južnega grebena) jugovzhodne stene se povzpnemo do višine cca 5700m in sestopimo nazaj do šotorov na sedlu ter tu prespimo. Razmere v steni so glede na vreme dobre. Vreme je nestanovitno s plohami.

23.7.    Sestop v Bazo. Na ledeniku srečamo zakonca Skok. Vsi se pritožujemo nad celonočnim sneženjem in skupaj v snežnem metežu sestopimo.

24.7.   Dan počitka. Priprave za resen poizkus v Drifiki. Gregor se ubada z želodčnimi težavami. Vreme lepo.

25.7.    Povzpnemo se do šotorov na sedlu (5300 m). Vreme lepo.

26.7.    Ob 0:30 zjutraj krenemo iz šotorov. Nenavezani splezamo prvih 200 m jugozahodne stene Drifike. Plezamo pod južnim grebenom. Do najvišje točke prejšnjega poizkusa priplezamo v dobri uri. Vlado se ne počuti najbolje vendar se z vzpenjanjem njegovo počutje izboljšuje. Sneg je trd in razmere dobre. Ko se zdani smo približno na polovici stene. Sonce obsije steno, razmere pa se drastično spremenijo. Sneg se omehča, prožijo se manjši plazovi. Toplo je. Ob cca. 17:00 dosežemo južni greben Drifike na višini cca. 6200 m). Greben je zelo oster in poln nevarnih opasti. Iz doline je izgledal precej bolj pohlevno. Tudi nadaljevanje proti vrhu izgleda precej težavno. Do noči nam uspe urediti police za neudobni bivak. Vreme lepo.

27.7.    Glede na neudobno mesto za bivak smo moč preživeli dokaj dobro. K temu je pripomoglo toplo vreme in brezvetrje. Nadaljujemo s plezanjem, a je po cca. 50 m našega napredovanja konec. Skalni raz je izredno strm, nad nami je celo previsna stopnja. Prehodov v levo oz. desno, ki so se nakazovali iz doline pa enostavno ni. Ocenimo, da imamo premalo skalne opreme, da bi lahko varno nadaljevali in tako se 150 m pod vrhom odločimo za sestop. Sestopamo s spuščanjem po vrvi (16 spustov po 60 m). Zadnjih 200 m plezamo navzdol. Zvečer ob cca. 19:30 smo pri šotorih na sedlu (5300 m). Vreme lepo.

28.7.    Sestopimo v bazo. Šotore na sedlu podremo in vse odnesemo v Bazo. Čeprav je zjutraj še kristalno jasno ob 12:00 že dežuje. O lepem vremenu minulih dni ni ne duha ne sluha.

29.7.    Dan počitka v bazi. Malo plezamo (tope-rope) in postavimo nov most čez reko Nangma. Vreme oblačno s plohami, zvečer hud naliv.

30.7.    Dan počitka v bazi. Cel dan dežuje.

31.7.    Gregor in Matic splezata novo smer  v ploščah blizu baze (15 min). Stenica se nahaja v pobočjih, ki vodijo pod Denbor Brakk. V prvem raztežaju sta si pomagala s tehniko (VI, A1, UIAA) ostalo pa je šlo prosto saj se stena potem položi (V, III- IV, UIAA). Torej lepa kratka smer za popestritev deževnih dni v bazi. Zlatko ima težave z zdravjem (hemeroidi). Vreme spremenljivo s plohami.

1.8.      Zlatkove zdravstvene težave se nadaljujejo in stopnjujejo. Po telefonskem pogovoru z zdravnikom se odloči, da v čim krajšem možnem času odpotuje domov. Napišemo razglednice. Cel dan dežuje.

2.8.      Gregor in Vlade gresta na oglede pod Changi Tower. Obiščeta Češko in Špansko bazo kjer je izhodišče za Changi towerja in vzhodno steno Amin Brakka. Sestopita pod No Name Wall nazaj v bazo. Zlatko  in Matic sestopita v Kande, kjer Zlatka pričakuje Jeep. Zlatko še isti večer doseže Skardu, Matic pa se vrnem v bazo. Vreme spremenljivo s plohami.

3.8.     Slabo vreme se nadaljuje. Je oblačno s plohami. Vremenska napoved obljublja izboljšanje zato se pripravljamo na nov poizkus v Drifiki.

4.8.      Nahrbtniki so pripravljeni, a zaradi močnih jutranjih nalivov ostanemo v bazi. Vremenska napoved obeta dva in pol dni lepega vremena zato spremenimo plan in se odločimo za vzpon na koto 5944 m, ki se nahaja v Grebenu, ki povezuje Drifiko in Amin Brakk. Vreme slabo , ob 17:00 se razjasni.

5.8.      Vzpnemo se na ledenik pod jugovzhodno steno Drifike, in jugozahodno steno kote 5944 m. Na skalnem grebenu sredi ledenika na cca 5100 m postavimo šotor. Zvečer preko SMS izvemo, da se je smrtno ponesrečil Boštjan Arčon (AO Nova Gorica). Vreme lepo.

6.8.      Ob 1:00 zjutraj zapustimo šotor. Prečkamo dokaj enostaven ledenik in od 2:00 začnemo plezati. V jugozahodni steni kote 5944 m. Prvih 200 m so snežne razmere odlične, naklonina okoli 50⁰ zato plezamo nenavezani. Nato stena postane strmejša. Navežemo se. Razmere so še vedno dobre. Iz centralnega dela stene, kjer smo začeli začnemo plezati proti desni, po prehodih, ki privedejo na izrazit raz, ki se dviga preko celotne stene. Led je ponekod tanek, plezamo pa tudi krajše odstavke v skali (do V, UIAA). Nadaljujemo po razu, ki pa ga prekine cca. 60m visoka strma skalna stopnja, ki jo zaradi omejene količine opreme preplezamo v treh kratkih raztežajih. (V, UIAA). Od vrha skalne stopnje (cca 5500 m) pa do vrha kote 5944 m nato plezamo po snežnem razu do naklonine 70⁰ . Seveda se razmere drastično poslabšajo, ko v steno posije sonce. Sneg se omehča in nevarnost plazov se poveča. Ob cca 17:00 smo na skalnem vrhu. Vrh je sestavljen iz treh skalnih konic. Splezamo na najbolj vzhodno, ker je najlaže dostopna. Ko smo na vrhu ugotovimo, da sta zahodni dve za kakšen meter višji (ne več kot 10 m). Zahodni konici sta tudi precej monolitni. Na našem vrhu se izmenjamo eden po eden, ker ni prostora za dva.  Začnemo sestopati po smeri vzpona. V glavnem plezamo navzdol čez skalne dele pa se spuščamo po vrvi (5 spustov po 60 m).  Tik pod vrhom (na zadnjem stojišču) opravimo GPS meritev položaja z merilnikom, ki je integriran v satelitski telefon Thuraya. Rezultati meritve so: 35⁰ 24' 27.38'' severno, 76⁰ 29' 23.33'' vzhodno, 5955 m. Vreme lepo.

7.8.      Sestopamo nepretrgoma celo noč saj s seboj nimamo bivak opreme niti kuhalnikov.  Ob 3:00 smo nazaj pri šotoru. Po kratke a trdnem spancu sestopimo v bazo. Šotor pustimo, saj nam bo koristil kot izhodišče za ponovni poizkus na Drifiki. Vreme lepo.

8.8.      Dan počitka in regeneracije v Bazi. Vreme oblačno z plohami.

9.8.      Obiščemo Špance (ena ženska in dva moška) ki poizkušajo v vzhodni steni Changi Tower. Vreme zelo slabo, cel dan dežuje.

10.8.    Baza, vreme slabo.

11.8.    Glede na vremensko napoved se povzpnemo do šotora, ki smo ga pustili na ledeniku pod jugovzhodno steno Drifike. Vreme je slabo, sneži.

12.8.    Čakam v šotoru na izboljšanje vremena. Proti večeru se res razjasni zato ob 19:00 štartamo iz šotora proti jugovzhodni steni Drifike. Pri prečenju ledenika Gregor pade v ledeniško razpoko, a se vse srečno izteče in nadaljujemo z vzponom. Vladimir ima težave z želodcem in bruha. Začnemo plezati v steni. Plezamo v območju raza, ki približno po sredini prereže jugovzhodno steno. Razmere so povprečne. Vreme čez dan oblačno s plohami, zvečer se razjasni.

13.8.    Do 10:00 ure priplezamo do cca. 5900 m. Varovali smo se 4 raztežaje. V glavnem smo plezali po snežnih vesinah naklonine od 40⁰ do 60⁰ in nekaj lažjih kombiniranih raztežajev II (UIAA).  Na omenjeni višini si na varnem mestu v led izkopljemo polici za dnevni počitek. Vladovo počutje se čez dan izboljša. Okoli 20:30 uri nadaljujemo z vzponom. Še vedno se držimo raza, ki pa v zgornjem delu stene ni več tako izrazit. Na višini cca. 6200 m po levi strani obplezamo serak. To so tudi najtežji metri vzpona, nekaj metrov vertikale v ledu in čez skale (UIAA V) v lažji svet. Ostalo plezanje poteka v ledu in snegu naklonine 40⁰ do 65⁰.  Vreme lepo.

14.8.    Z dnevom dosežemo severni greben, po katerem je speljana do sedaj edina smer na vrh Drifike. Tu je polno starih fiksnih vrvi, ki so kaotično razpredene po grebenu in ne vodijo do vrha. Vidimo, da je iz doline Charakusa po ledeniku pod Drifiko uhojena gaz. Nadaljujemo še en raztežaj po grebenu, ki je zelo oster, izpostavljen in poln opasti. Ravno ogledujemo o nadaljevanju, ko globoko spodaj zagrmi. Manjši podor seraka zadene Špansko (Baskovsko) navezo treh plezalcev, ki pleza v spodnjem delu stene. Odnese jih po ledišču, a očitno jih zadrži varovalni ledni vijak. Eden obleži nepremično(verjetno mrtev), eden je precej aktiven, eden pa se premika bolj na mestu (verjetno poškodovan). Omenjeni dogodek nas seveda pretrese, a smo cca 700 m višje in čeprav najbližje vseeno zelo daleč. Tudi naš satelitski telefon je v šotoru pod steno. Vrh je oddaljen 1 raztežaj (20 m po višini in cca  50 m horizontalne razdalje. Do skalne konice, kjer je prostora morda za enega, vodi ozek greben ovešen z opastmi. Glede na nastali položaj se odločimo za sestop. Sestopamo v smeri vzpona. Opravimo 4 spuste po vrvi ostalo pa plezamo navzdol. Ob 13:00 smo na metu dnevnega počitka, kjer si skuhamo čaj. Ob pogledu čez raz ugotovimo, da mrtev Španec (Bask) visi pripet v ledno strmino, preostala dva pa sta očitno sestopila.. Ob 14:30  nadaljujemo s sestopom., dvakrat se spustimo po vrvi ostalo pa splezamo navzdol. Ob 20:30 pridemo do našega šotora pod steno. Vlade je zaradi pretesnih čevljev rahlo pomrznil po nogah.  Opravili smo prvi vzpon čez jugovzhodno steno Drifike, t.j. prvi vzpon iz doline Nangma. Vreme lepo.

15.8.    Podremo šotor pod steno in sestopimo v bazo. Preko ledenika vidimo okoli 10 nosačev, ki gredo proti Španskemu (Baskovskemu) šotoru. Vreme lepo.

16.8.    Dan počitka. Helikopterji , ki rešujejo Špance (Baske) pristanejo v naši bazi, reševalci pa nas sprašujejo za koristne informacije. Vreme lepo.

17.8.    Imamo načrte za plezanje skalnih smeri, pripravimo opremo, a vreme se pokvari in sredi dneva začne deževati.

18.8.    Sprehajamo se okoli baze in ogledujemo stene a se ne vidi veliko. Vreme slabo, cel dan dežuje. 19.8.    Baza. Vreme spremenljivo s plohami.

20.8.    Vstanemo ob 3:00, a je precej oblačno in ostanemo v bazi. Vreme oblačno z močnimi plohami. 21.8.    Čeprav imamo nahrbtnike že 3 dni pripravljene zopet ostanemo v bazi. Cel dan dežuje, ohladilo se je. Sneg se je spustil na cca 4200 m.

22.8.    Ob 4:00 se odpravimo pod južni greben Denbor Brakka, ki obeta lepo enodnevno plezanje ne prevelikih težav. No ob 7:00 že sneži. Vlade se vrne v bazo, Gregor in Matic, pa se povzpneva na sedlo med Denbor Brakk in Karkom Brakk cca 4600 m in se nato vrneva v bazo. Vreme oblačno s plohami.

23.8.    Pakiranje in pospravljanje baznega tabora. Vreme spremenljivo s plohami.

24.8.    Zjutraj zapustimo bazo skupaj s 17 nosači. Peš do vasi Kande, nato z jeepi do Skarduja kamor prispemo ob 18:00.

25.8.    Počitek v Skarduju.

26.8.    Polet Skardu-Islamabad. Kljub slabemu vremenu let ni bil odpovedan in z veliko sreče smo se znašli na letalu.

27.8.    Urejanje formalnosti v Islamabadu. Askari aviation in kargo.

28.8.    Islamabad, nakupovanje spominkov.

29.8.    Polet Islamabad-London-Banetke. V Benetkah nas pričakajo domači in odpeljemo se domov.

  6.       Dosežki odprave  

Prvenstvena smer AUTOBAN TO AMSTERDAM. Lepa kratka smer za popestritev deževnih dni v bazi. Višina smeri: 170 m (vstop 3900 m, izstop 4070 m) Ocena (UIAA): VI, A1/ V, III, IV 1.       raztežaj: 30 m, VI, A1 2.       raztežaj: 65 m, V, IV 3.       raztežaj: 50 m, III, IV 4.       raztežaj: 55 m, III, IV 5.       raztežaj: 10 m, III, IV Čas plezanja: 6 ur Datum 31.7.2004. Plezala: Blažič Gregor, Matija Jošt   Prvi pristop na Koto 5944 m -KORADA PEAK- po smeri SPOMINSKA SMER BOŠTJANA ARČONA Resna pretežno ledna smer s  strmo cca 60 m visoko skalno stopnjo. Opravimo prvi pristop na vrh in predlagamo ime Korada Peak. Vlade je smer ocenil kot precej težjo od Švicarske v Les Curtes, ki jo je preplezal lansko zimo. Plezali smo v alpskem stilu. Višina smeri: 750 m (vstop cca. 5200 m, vrh 5944 m) Ocena: V skali UIAA V, sneg in led (alpine ice) od 40⁰ do 75⁰, splošno alpska TD+,  po sodobni kanadski lestvici V/4 v ledu (alpine ice), skala pa kot že rečeno UIAA V. Čas plezanja: vzpon 15 ur, sestop 10 ur Datum: 6.8. in 7.8.2004 Plezali: Blažič Gregor, Jošt Matija, Makarovič Vladimir  

Prvenstvena smer BELA REKA v jugovzhodni steni Drifike (6447 m) Ledna smer, ki je prva v tej steni. Plezali smo v alpskem stilu. Morda nekoč postane »normalka« iz doline Nangma. Višina smeri: 1200 m (vstop 5200m,  severni greben 6400m) Ocena: V snegu in ledu (alpine ice) od 40⁰ do 60⁰ eno mesto 90⁰, mix II (UIAA) eno mesto V (UIAA). Splošno alpska D+. Čas plezanja: Vzpon: efektivno 16 ur, sestop 12 ur Datum: 12.8., 13.8., 14.8.2004 Plezali: Blažič Gregor, Jošt Matija, Makarovič Vladimir

 
  7.       Finančno poročilo

  Zahvaljujemo se tudi našim sponzorjem in pokroviteljem: K2 Sport Gorizia, Občina Kanal ob Soči, Planinsko društvo Nova Gorica, Komisija za alpinizem pri Planinski zvezi Slovenije, Glažar Dušan s.p., City Wall, Planinsko Društvo Celje - Matica.   8.       Priloge:

1. Zemljevid, (skica) področja.
2. Fotografije z vrisanim potekom preplezanih smeri.
3. Akcijske fotografije posnete med vzponi.

     V Bodrežu 3.9.2004.                                                                                        Vodja odprave:  Matija Jošt